Strah, tema in pištola
Spomnimo, da je bil policist v času tragedije še zelo mlad, neizkušen in na začetku policijske kariere. Po mnenju velikega senata okrožnega sodišča je zaradi začasne duševne motnje, strahu za svoje življenje in posledično bistveno zmanjšane prištevnosti večkrat pritisnil na sprožilec pištole zgolj zato, ker je bil v dejanski in opravičljivi zmoti. Naser Berisha je namreč v Celju veljal za nasilneža in barabina. Ljudje so se ga bali in so se mu na daleč izogibali. Leta 1999 je bila za njim razpisana tiralica, ker se je izmikal glavni obravnavi na okrajnem sodišču. Nadrejeni so policiste posebej opozorili, naj bodo zelo previdni, če bodo med delom prišli v stik z njim. Predvidevali so namreč, da s sabo nosi pištolo. Triindvajsetega aprila istega leta ga je policist Bobera po naključju opazil v bližini takratnega hotela Štorman in se pognal za njim. Tekla sta do visoke lesene ograje na Cinkarniški poti, kjer je prišlo do usodnega streljanja. Tik pred ograjo naj bi se Berisha obrnil proti Boberi, segel z roko proti pasu in zakričal, da ima pištolo in da ga bo ustrelil. Kraj je bil zelo slabo razsvetljen, zato je policist videl samo obris njegove postave in kretnje, ni pa videl, da v roki ni držal pištole, temveč mobilni telefon. Ker je bil zelo prestrašen in ker je bil prepričan, da je njegovo življenje ogroženo, je v stoječem položaju najmanj petkrat ustrelil proti njegovim nogam, vendar ga ni zadel. Nekaj trenutkov kasneje se je Berisha poskušal zavihteti čez ograjo, Bobera pa je v klečečem položaju znova streljal proti njemu. Z enim nabojem ga je zadel v stegno, z drugim pa v ledveni predel, kar je tudi bilo usodno. Okrožna sodnica Jožica Arh Petkovič je dejala, da je bilo glede na okoliščine normalno, da je policist verjel, da ima Berisha pri sebi pištolo. Upoštevala je tudi učinke zvočnih in svetlobnih efektov ob streljanju, ki so po njenem mnenju še dodatno okrepili njegov strah.
Težko je določiti mejo, ko nastopi neprištevnost
Mateja Bobero so na sojenju pregledali kar trije sodni izvedenci s področja psihiatrije. Dva sta bila prepričana, da je bil v času streljanja neprišteven, tretji pa je ocenil, da je bil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Višje sodišče v Celju je vse tri izvedence povabilo na javno obravnavo. Kot je bilo pričakovati, so odločno vztrajali pri svojih ugotovitvah, je pa eden izmed njih sodnike opozoril, da je meja med neprištevnostjo in bistveno zmanjšano prištevnostjo zelo tanka in da je torej včasih resnično zelo težko oceniti, koliko se obdolženec v hudem strahu, pod vplivom močnih čustev in stresa dejansko zaveda pomena svojega dejanja. Mateja Bobero, ki si od vsega najbolj želi, da bi se enkrat za vselej rešil tega hudega bremena, bo torej zdaj pregledal tudi klinični psiholog, ki bo ocenil njegove osebnostne značilnosti. Po mnenju zagovornika Andreja Planinšca tega mnenja sodišče sploh ne potrebuje in s tem samo še zavlačuje postopek.
