Nenadoma v tem oecedeju z grozo ugotavljajo, da 10 odstotkov najbogatejših zasluži desetkrat več od 10 odstotkov najrevnejših in da so nekoč razni direktorji in predsedniki uprav zaslužili 30-krat več kot njihovi zaposleni, danes pa kar 300-krat več, kar je nekoliko krivično, kajti gospodarska rast in rast dobička menda tega ne opravičujeta. To organizacijo je treba raztreščiti na prafaktorje. Pljuvati po nekem naravnem in utečenem redu in zakonu in izpostavljati, da revni ostajajo neuki, ker morajo vse več dajati za kruh namesto za izobrazbo, ker država ne ukrepa in ne prepreči takšnega razslojevanja, je nesramno in nevzdržno, kajti v tem oecedeju so od držav članic predobro plačani, da bi kvasili neumnosti in sejali desperatnost.

Tudi brez velikih znanstvenih raziskav je namreč jasno, da so revni takšni, ker so neumni, leni in neiznajdljivi, in iz tega res ne gre delati kolektivnih travm in slabe vesti tistim, ki so strahotno bogati, ker so pametni, pridni in iznajdljivi, kot to počne OECD z nedavnimi ugotovitvami, ki so čisto navadne marksistično-samoupravno-egalitaristične bučke. Zdaj samo še manjka, da začnejo razlagati, da ta ogromna neenakost vpliva na povprečno izobraženost populacije, na zdravje ljudi in da je kretensko, če ima 10 odstotkov ljudi v lasti več kot 50 odstotkov nepremičnin, ker menda ne moreš stanovati hkrati v desetih vilah in se peljati v desetih jahtah, pa bomo na vratih imeli revolucijo.

Gospod generalni sekretar OECD Gurria, ki imate 25-krat večjo letno plačo (220 tisoč evrov) od slovenskega povprečnega delavca, se zavedate, da ste s temi podatki, iztrganimi iz konteksta in družbene realnosti, to doslej ugledno in pomembno organizacijo spremenili v boljševistično agitpropovsko trdnjavo? Zato pozivam vse pripadnike zgornjih 10 odstotkov družbe, na katerih stoji in se razvija naš svet, da se za naslednji prvi maj zberejo v Parizu in na množičnih demonstracijah podrejo poslopje OECD, da ne bo kamen na kamnu ostal.