»Delamo samo za preživetje, za vse drugo nam ne ostane nič,« pravi varnostnik Žare (pravo ime hranimo v uredništvu). Za minimalno plačo že več kot 20 let dela v enem od največjih slovenskih podjetij za zasebno varovanje. Za 192 ur v aprilu je pred dnevi prejel 626 evrov evrov neto. V ta znesek je bilo vključenih 13 nadur, zanje je dobil 22 evrov, in bon za 50 evrov, ki ga lahko porabi v trgovini svojega podjetja ali v Mercatorju.
Čeprav Žare dela večinoma ponoči in ob koncu tedna, torej ob neugodnem delovnem času, nima od tega nobenega dodatnega zaslužka. Po veljavni ureditvi minimalne plače se namreč 97 evrov bruto, kolikor je v njegovem podjetju vrednih 113 ur nočnega dela, in 34 evrov bruto za 24 ur nedeljskega dela všteva v celotni znesek izplačila.
Žare sicer meni, da ima »srečo«, ker nima družine, kar pomeni, da lahko skupaj z materino borno pokojnino s precejšnjim odrekanjem nekako preživita. »Številnim sodelavcem, zlasti tistim z družinami, je bistveno težje. Ko plačajo položnice, jim ostane le za kruh. Dobesedno,« pravi. Zaposleni v podjetjih za zasebno varovanje morajo poleg mizerne plače, dodaja Žare, prenašati tudi slabe delovne razmere in številna šikaniranja. »Na nas pritiskajo sto na uro, nas ustrahujejo, neprestano preverjajo...« In zakaj sploh vztraja v takšnih nečloveških razmerah? »Kaj pa naj drugega, službo je težko dobiti,« resignirano odgovarja Žare.
Varnostniki zahtevajo izplačevanje dodatkov
Da je položaj zaposlenih v dejavnosti varovanja zastrašujoč, so včeraj opozorili tudi v Sindikatu komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami. Delodajalci poleg izplačevanja nizkih plač in šikaniranja na veliko kršijo tudi določila o delovnem času – nekateri zaposleni za minimalno plačo oddelajo tudi po 240 ur. Regres za letni dopust si morajo prislužiti z dodatnimi delovnimi urami, povračila stroškov prevoza delavcem izplačujejo le v minimalnem obsegu ali pa sploh ne. Veliko kršitev naj bi bilo tudi pri sklepanju pogodb o zaposlitvah za določen čas, kjer delodajalci pogosto obidejo zakon tako, da delavca prezaposlijo v kakšno drugo podjetje.
Ker naj bi bilo celotno področje varovanja – licenco za opravljanje storitev ima kar 146 podjetij – popolnoma neurejeno, se sindikat že vrsto let zavzema za sklenitev kolektivne pogodbe. V delovnem osnutku novega predloga, na katerega od delodajalske strani še niso prejeli odgovora, zahtevajo tudi spremembo definicije minimalne plače. Iz nje želijo izvzeti dodatke za delo v neugodnem delovnem času, torej za nočno, nedeljsko in izmensko delo ter delo ob praznikih. »S tem bi odpravili veliko krivico, ki se godi tako zaposlenim v zasebnem varovanju kot v nekaterih drugih dejavnostih,« pravi predsednica sindikata Majda Marolt. V sindikatu se, kot dodaja, zavedajo stanja v gospodarstvu in na področju zasebnega varovanja, vendar pa se jim ne zdi prav, »da so v tej dejavnosti na eni strani velike stiske in izkoriščanje zaposlenih, na drugi strani pa enormni zaslužki«. Na lanski Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev se je družina Pistotnik, ki ima v lasti Sintal, s 43 milijoni evri premoženja vrstila na 22. mesto.
Delodajalci za razbremenitev stroškov dela
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so včeraj znova poudarili, da na redefinicijo minimalne plače ne pristajajo, saj so, kot so dejali, obremenitve stroškov dela v Sloveniji že tako previsoke. Direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin je pojasnila, da bi izločitev omenjenih dodatkov posameznega delodajalca obremenila za okoli 147 evrov bruto. »Od tega bi delavec prejel samo 42 odstotkov, preostalo bi šlo v javne blagajne,« je opozorila Čerinova, ki meni, da bi morala država za izboljšanje razmer zaposlenih izvesti davčno reformo in znižati obremenitev stroška dela. Na GZS predlagajo spremembe dohodninske zakonodaje, ki bi dvignila prag za plačilo dohodnine v najnižjih razredih ter posledično omogočila tudi višje neto izplačilo zaposlenim z nizkimi plačami.
Po izračunih GZS bi redefinicija minimalne plače, ki jo trenutno prejema okoli 42.000 oseb, ogrozila od pet do deset odstotkov delovnih mest v dejavnostih, kjer je dodana vrednost najnižja in kjer stroški dela presegajo 70 odstotkov dodane vrednosti. Med drugim v predelovalni industriji, trgovini, gostinstvu, izobraževanju, gradbeništvu in zasebnem varovanju. »Če bo minimalna plača redefinirana, bo moralo precej podjetij zapreti vrata,« vztraja predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja Branko Slak.
