Vseh 150 zaposlenih v celjski papirniški družbi Aero je aprila letos dobilo odpoved pogodbe o zaposlitvi, potem ko banke niso želele odobriti 1,5-milijonskega likvidnostnega posojila za zagon proizvodnje. V družbi Radeče Papir je pred časom ostalo brez službe 220 ljudi, ker tri domače banke – med njimi NLB – niso bile pripravljene odobriti treh milijonov evrov za obratna sredstva. Podobno usodo so doživela številna slovenska podjetja, ki so jih banke potisnile v stečaj, delavce pa na zavod za zaposlovanje.
Tudi zato toliko bolj bode v oči primer financiranja bosanskega tajkuna Hilma Selimovića, ki se že leta otepa z velikimi poslovnimi težavami. V lanskem letu mu je namreč NLB, ki jo je država leta 2013 dokapitalizirala z 1,5 milijarde evrov in ki naj bi se v skladu z zavezami evropski komisiji umikala z vseh trgov zunaj Slovenije, odobrila novo posojilo v višini 12,3 milijona evrov. To je znesek, ki nekajkrat presega sredstva, s katerimi bi se denimo Aero Celje lahko prestrukturiral ter ohranil donosni del proizvodnje in delovna mesta. Z novim posojilom pa je skupina NLB izpostavljenost do Selimovićevih podjetij povečala na kar 90 milijonov evrov.
Selimović v najslabšem bonitetnem razredu
Hilmo Selimović, eden najbogatejših Bošnjakov, je v tranzicijskih letih z izdatno pomočjo tamkajšnje politike zgradil poslovni imperij, v središču katerega je Sarajevska pivara. Sočasno je rasla tudi zadolženost njegovih podjetij, po nekaterih informacijah naj bi znašala okoli 150 milijonov evrov. Nekatera podjetja so končala v stečaju, v drugih so bili delavski protesti, zaradi neplačevanja davkov pa je holdingu MIMS, prek katerega Selimović skupaj s sinom lastniško obvladuje poslovni imperij, davkarija celo večkrat v zadnjih letih blokirala račune.
Kot so pojasnili v naši največji banki, ki jo vodi Janko Medja, večina sedanje izpostavljenosti do skupine Sarajevska pivara izvira iz let 2007 in 2008. Toda namesto da bi NLB v sedmih letih izpostavljenost zmanjševala, podobno kot je vračilo posojil za vsako ceno zahtevala od večine komitentov, je ubrala drugačen pristop. V okviru programa prestrukturiranja je lani Selimovićevim podjetjem odobrila celo sveža posojila, medtem ko so preostale banke upnice pristale zgolj na moratorij za odplačilo posojilnih obveznosti. Poudariti velja, da so vsa Selimovićeva podjetja, ki jih financira NLB, uvrščena v najslabši bonitetni razred E. Bančniki v to skupino uvrščajo komitente, za katere ocenjujejo, da sploh ne bodo poplačali posojil, katerih posojila imajo sporno pravno podlago in pri katerih plačilo obveznosti zamuja več kot 360 dni.
V NLB konkretnih odgovorov na vprašanja nismo dobili, saj se sklicujejo na varovanje poslovne tajnosti in zaupnosti podatkov o komitentu. Potrdili so samo, da je Sarajevska pivara stranka NLB Skupine. Na vprašanje, kakšna je kreditna politika do komitentov, ki so razvrščeni v bonitetni razred E, so odgovorili, da od primera do primera preverijo, ali je stranka, ki ima plačilne in druge težave, primerna za prestrukturiranje. »Nova posojila, običajno za obratna sredstva, so lahko del rešitve prestrukturiranja, če analiza pokaže, da bo pričakovani rezultat take rešitve v ekonomskem smislu za banko boljši.« Koliko je skupni znesek posojil, ki so jih v letu 2014 odobrili komitentom z bonitetno oceno E, iz česar bi lahko sklepali, ali je NLB tako radodarna tudi do drugih komitentov, niso želeli razkriti.
Posojilo za poplačilo davčnih dolgov
Toda kot najbolj sporen bi se lahko izkazal namen posojila. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je namreč šlo pri 12,3-milijonskem posojilu le deloma za financiranje nakupa surovin, torej za obratna sredstva, s katerimi banke pomagajo pri ohranjanju proizvodnje in si posledično povečujejo možnosti za kasnejše poplačilo posojil. Dobro polovico, natančneje kar 6,7 milijona evrov svežih sredstev so namreč v državni NLB namenili za poplačilo že zdavnaj zapadlih davčnih obveznosti Sarajevske pivare v BiH. V NLB tega niso želeli komentirati. Ponovno so poudarili le, da so lahko nova posojila del rešitve prestrukturiranja.
Posebej nas je zanimalo, zakaj je novo posojilo dobilo tudi podjetje MIMS. Gre namreč za holding, prek katerega Selimović obvladuje druga podjetja in ki mu bosanski mediji že nekaj časa napovedujejo stečaj. V NLB torej niso reševali le dejavnosti Sarajevske pivare, ampak tudi njenega lastnika. Namesto konkretnega pojasnila so v banki odgovorili, da se od informacij, da je Skupina Sarajevska pivara tik pred stečajem, distancirajo. Ob tem dodajmo, da so v NLB še pred petimi meseci Selimovićeva podjetja uvrščali v najslabši bonitetni razred.
Čez dovoljeni limit?
Po podatkih z 10. decembra lani je bila NLB do Skupine Sarajevska pivara – MIMS izpostavljena skupno za 87 milijonov evrov. Toda iz dokumentov, s katerimi razpolagamo, je razvidno, da je že marca lani, ko je odobrila dodatno zadolževanje, s tem presegla tako imenovano zgornjo mejo zadolževanja, s pomočjo katere v bankah določijo največjo izpostavljenost do nekega komitenta ali skupine komitentov. Iz tega bi bilo mogoče domnevati, da so v NLB dodatno zadolževanje Selimovića odobrili mimo ustaljenih procedur. Pomenljivo je, da je kreditni odbor za nestrateške dejavnosti NLB skupine šele po devetih mesecih, decembra 2014, sprejel novo bonitetno razvrstitev in povišal zgornjo mejo zadolženosti na 90 milijonov evrov. S tem so, kot kaže, za nazaj »legalizirali« dodatno kreditiranje Selimovićeve skupine.
