Kar je bilo sprva videti kot poenotenje slovenske politike ob sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne, se je spremenilo v novo priložnost za politične delitve. Nova Slovenija je spomladi vložila predlog zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, do katerega so bili sprva v politiki benevolentni. »Koalicija pobudo načelno podpira,« je aprila napovedal predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC). Predlog je podprl predsednik republike Borut Pahor, v SDS pa so dejali, da predlogu »ne bodo nasprotovali«. NSi je s predlogom, ki so ga podprli in pomagali pripraviti v vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč (med člani so Jože Dežman, Mitja Ferenc in Pavel Jamnik), nameravala podrobneje urediti ravnanje pred in ob odkritju prikritega povojnega grobišča. Med drugim predlog določa način sondiranja, identificiranja žrtev in njihovega pokopa. Predvideva tudi odvzem vzorcev DNK vseh žrtev »za takojšnje ali kasnejše analize«.
Okrog vrele kaše
A ministri so včeraj kar z dopisno sejo odnos do predloga zaostrili. »Vlada Republike Slovenije razume in podpira prizadevanja predlagatelja zakona, da je potrebno vsem žrtvam vojnega in povojnega nasilja na ozemlju Republike Slovenije zagotoviti dostojen pokop in s tem vsem žrtvam zagotoviti pravico do dostojnega pokopa. (…) Tako Vlada Republike Slovenije ceni prizadevanja predlagatelja, vse družbe in posameznikov, ki s svojimi predlogi predlagajo rešitve in s tem pripomorejo k skupni poti, da zagotovimo dostojen pokop in s tem vsem žrtvam zagotovimo pravico do dostojnega pokopa. Kljub navedenemu pa Vlada Republike Slovenije meni, da je potrebno predlog zakona preučiti v smislu sistemsko-pravnega vidika [in ugotoviti], ali bi bilo bolje, da se cilji in nameni predlagatelja zakona uredijo s spremembo že veljavnega Zakona o vojnih grobiščih,« so sporočili z Gregorčičeve.
Predsednice NSi Ljudmile Novak mnenje vlade ne preseneča: »DeSUS in SD sta predlogu že prej nasprotovali, upam pa, da ga bo podprla vsaj SMC.« Prepričana je, da obstoječi zakon področja prikritih vojnih in povojnih grobišč ne ureja na primeren način, kar se je izkazalo v praksi in več pogovorih s strokovnjaki. Ti opozarjajo, da pravni status povojnih grobišč ni urejen na enak način, kot velja za medvojna grobišča.
O predlogu zakona bodo poslanci danes po napovedih razpravljali šest ur. »Predlogu bomo Socialni demokrati nasprotovali, saj menimo, da je to področje primerno urejeno že v obstoječem zakonu,« je napovedal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. O tem so se v SD pogovarjali tudi z zvezo borcev, ki predlogu prav tako nasprotuje. »Najprej je treba začeti izvajati obstoječi zakon in šele potem se bo izkazalo, kaj je treba v zakonski ureditvi spremeniti,« je prepričan predsednik zveze združenj borcev Tit Turnšek. Tudi generalni sekretar zveze Mitja Klavora je potrdil, da se borci s predlogom ne strinjajo, o čemer so obvestili tudi predsednico NSi. »Zakon o vojnih grobiščih zajema tudi povojna grobišča. Če je treba kaj tehničnega urediti, pa je to stvar pravilnikov, za katere mora poskrbeti ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,« je prepričan Klavora.
Komisija bi odstopila
Po informacijah iz poslanskih vrst bi predlog danes vendarle lahko prestal prvo obravnavo, če ga bodo poleg poslancev NSi podprli v SMC, medtem ko bi se poslanci SDS vzdržali. Za nadaljevanje postopka predlog potrebuje polovico prisotnih poslancev. Naša včerajšnja poizvedovanja med poslanci so pokazala, da so v SMC mnenja o smiselnosti sprejemanja novega zakona deljena, premier Miro Cerar pa naj bi zakonski predlog podpiral.
Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je včeraj že napovedal, da bo njegova komisija odstopila, če zakon ne bo sprejet: »Za to, da rečeš, da obstoječi zakon funkcionira, je treba imeti veliko domišljije… V tem cirkusu potem ne bomo več sodelovali.« Kot pravijo strokovnjaki, je med najpomembnejšimi odprtimi vprašanji dilema, kako urediti grobišče v Hudi jami, kjer na pokop še šest let po odkritju čaka od tisoč do tri tisoč žrtev.
»Predlog novega zakona so mi dali na vpogled in mislim, da je dober,« komentira Spomenka Hribar, ki v Sloveniji velja za eno od začetnic odpiranja vprašanj o povojnih pobojih in pokopu žrtev povojnega nasilja. Hribarjeva je nad mnenjem vlade razočarana. Še bolj pa nad tem, da bo zakonski predlog NSi očitno spet razlog za dnevnopolitične delitve.
