Čeprav si nekateri prizadevajo, da bi Thermana zaključila v stečaju, bo postopek prisilne poravnave, kot vse kaže, uspel. Na Družbi za upravljanje terjatev bank so namreč pojasnili, da bodo v osnovni kapital Thermane pretvorili del svojih terjatev do družbe, kar je eden od pogojev za potrditev prisilne poravnave.
Za uspeh prisilne poravnave bodo morali upniki v osnovni kapital pretvoriti najmanj 12 milijonov evrov od skupno dobrih 35 milijonov evrov terjatev. Od tega zneska Thermana več kot 27 milijonov evrov dolguje DUTB, na katero je Abanka Vipa prenesla 22,7 milijona evrov terjatev, Banka Celje pa 4,6 milijona evrov terjatev. Približno osem milijonov evrov družba dolguje državni SID banki.
Po pretvorbi terjatev v osnovni kapital bo sledila prodaja Thermane. Po naših informacijah naj bi se za nakup zanimali v Bank of America Merrill Lynch, ki je minuli mesec od slabe banke že odkupila terjatve do ACH, Adrie Airways, Elana in Polzele. Teh podatkov na DUTB niso komentirali, zatrdili so le, da prodaje terjatev in lastniških deležev v družbah potekajo na transparenten način, s ciljem doseči najvišjo ceno. Kot je pojasnil predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak, se za nakup zanimajo že dalj časa tako tuji kot domači vlagatelji, več pa tudi on ni želel razkriti.
Za uspeh prisilne poravnave je pred Thermano sicer še nekaj ovir. Mali delničarji namreč ostro nasprotujejo že samemu insolventnemu postopku, vendar za zdaj na sodišču niso bili uspešni. Jedro spora je v tem, da bodo mali delničarji v primeru potrditve predloga prisilne poravnave razlastninjeni. Temu bi se lahko izognili, če bi Thermani lani uspelo izvensodno prestrukturiranje. Toda ker je Abanka na zahtevo DUTB jeseni 2014 Thermani odpoklicala vsa posojila, je tako imenovani postopek preventivnega prestrukturiranja propadel. Takrat se je začela prisilna poravnava, ki so ji mali delničarji na sodišču prek celjskega odvetnika Boruta Sokliča ugovarjali. Prvostopenjsko sodišče je njihovo pritožbo zavrnilo, enako je nato razsodilo tudi višje sodišče. O tem, ali je bila odločitev o začetku prisilne poravnave pravilna, bo na podlagi zahteve o varstvu zakonitosti, ki jo je vložilo tožilstvo, odločalo vrhovno sodišče.
Eden malih delničarjev je ugovarjal tudi vodenju postopka prisilne poravnave. Po njegovem prepričanju namreč ni izpolnjena zakonska zahteva o 50-odstotni verjetnosti, da bo Thermana postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Potem ko je celjsko okrožno sodišče na začetku aprila ugovor proti vodenju prisilne zavrnilo, se je eden od malih delničarjev zoper ta sklep pritožil na višje sodišče. To pomeni, da bo nevarnost možnega stečaja nad Thermano visela še nekaj časa po tistem, ko bodo upniki predlog prisilne poravnave potrdili.
Po ocenah poznavalca razmer, ki je želel ostati neimenovan, Thermana ni bila zrela niti za prisilno poravnavo niti stečaj, pogoji za insolventnost družbe pa naj bi bili ustvarjeni umetno. Da je bila vrednost nepremičnin pretirano vrednotena navzdol, zaradi česar je družba lani postala insolventna, je prepričan tudi Soklič. Po drugi strani je Bošnjak zatrdil, da so bila osnovna sredstva prevrednotena. Poleg tega so v družbi pod njegovim vodenjem ugotovili, da je dejanski obseg nepremičnin za 10.000 kvadratnih metrov manjši od stanja v zemljiški knjigi. Za naložbo v nov zdraviliško-turistični kompleks je Thermana sicer odštela 75 milijonov evrov.
Kaj je botrovalo tako visoki razliki med dejanskim stanjem velikosti nepremičnin in stanjem v knjigah, preiskujejo celjski kriminalisti. Kot so pojasnili na policijski upravi Celje, zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja v obsežni preiskavi preiskujejo »več nepravilnosti pri poslovanju gospodarske družbe, ki so posledično pripeljale tudi do začetka prisilne poravnave gospodarske družbe.«
Po prepričanju upraviteljice v prisilni poravnavi Thermane Milene Sisinger je načrt finančnega prestrukturiranja možno izvesti. Zasedenost zmogljivosti je višja od načrtovanih. V marcu je presežek prihodkov nad odhodki znašal 64.000 evrov, zaradi vključenih celotnih stroškov financiranja pa družba še vedno posluje v rdečih številkah. Dejanski stroški financiranja bodo znani po načrtovani pretvorbi dela posojil v osnovni kapital in spremembi obrestnih mer. Če bi bili upoštevani dejanski stroški financiranja, bi družba že zdaj ustvarjala čisti dobiček, je zatrdil Bošnjak.