Jelka Vozlič Šuštar, strokovnjakinja za gensko spremenjene organizme: Da so znanstvenike podkupile multinacionalke, je že stereotip, a to ne drži

»V Sloveniji je še vedno mračna propaganda proti GSO, ki prinaša največ (ekonomskih) koristi in jo večinoma tudi spodbujajo eko-bio pripadniki. Strašijo in zavajajo ljudi z izmišljotinami o gensko spremenjenih organizmih, da lahko prodajo svoj pridelek!« je nedavno v pogovoru za naš časopis dejala ena vodilnih strokovnjakinj za genetiko in biotehnologijo pri nas, dr. Branka Javornik z ljubljanske biotehniške fakultete. Bila je tudi članica delovne skupine za pripravo zakona o omejevanju oziroma prepovedi pridelave GSO pri nas, ki jo je na hitro sklical kmetijski minister Dejan Židan, a se je udeležila le prvega sestanka, nato je delovno skupino protestno zapustila. »Žal sem že takoj po prvih besedah kmetijskega ministra Dejana Židana spoznala, da je odločitev znana vnaprej, torej prepoved GSO, le še uzakoniti jo je treba,« je utemeljila svoj protest.

Naša tokratna sogovornica dr. Jelka Vozlič Šuštar, strokovnjakinja za gensko spremenjene organizme in žlahtnjenje rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije, ki je štiri leta tudi predsedovala znanstvenemu odboru za namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg v Sloveniji, pa je ostala v omenjeni delovni skupini. Kako to?

»Direktiva (EU) 2015/412 daje državam članicam možnost, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih rastlin, in sicer iz razlogov, ki so drugačni od že uveljavljenih in predpisanih ter temeljijo na znanstveni oceni tveganja. Ti razlogi so lahko povezani s cilji okoljske politike, rabo zemljišč, socialno-ekonomskimi vplivi idr. Odločitev Slovenije, če hočete politična, je bila, da bo na podlagi direktive sprejela zakon, ki je zdaj v javni obravnavi.

V delovno skupino sem bila imenovana kot predstavnica Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer smo se več kot deset let ukvarjali tudi z raziskavami soobstoja gensko spremenjenih rastlin z drugimi načini kmetijske pridelave. Raziskave so pokazale, da je soobstoj mogoč, ob upoštevanju določenih ukrepov, ki so odvisni od posamezne rastlinske vrste. Vendar je treba poudariti, da to velja tudi za nekatere druge načine kmetijske pridelave in prakse. Sodelovanja v skupini nisem zavrnila, saj sem menila, da lahko s svojim strokovnim znanjem pripomorem k temu, da je zakon, če je že bila odločitev zanj, čim bolje pripravljen. Vendar je bil čas, ki ga je imela skupina na voljo za pripravo, zelo kratek. V zakonu, ki je v javni obravnavi, tako tudi niso upoštevane vse pripombe, ki sem jih imela na osnutek.«

To sta sicer dve nekoliko različni stvari (zakon, ki je v pripravi, in zakon o soobstoju, ki že velja), je pa res, da že obstoječa zakonodaja, to je zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami in podzakonski predpisi (npr. uredba o podrobnih ukrepih za pridelavo gensko spremenjene koruze), praktično onemogoča pridelavo GSO pri nas.

Zaradi tega smo včasih deprimirani in politiki bi se morali vprašati o tem. Vendar s tem ne mislim, da bi morali nehati podpirati raziskave na tem področju. Nasprotno, morajo jih podpirati, sicer bomo tudi pri znanju odvisni od drugih.

Zaradi negativne kampanje, ki poteka že vrsto let in poudarja predvsem negativne plati GSO, ki praviloma niso znanstveno podprte. Mediji pa o tem poudarjeno enostransko poročajo.

Po do sedaj znanih podatkih ni nobenih znanstvenih dokazov, ki bi kazali na to, da gensko spremenjeni organizmi, ki so v EU dovoljeni za hrano, krmo ali pridelavo, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, živali ali za okolje. To, kar navajate, ni znanstveno dokazano.

Ker je postopek odobritve zelo dolgotrajen in drag, zato si ga lahko privoščijo le velika podjetja. Dolgotrajen postopek sprejemanja v Bruslju pa je tudi posledica negativnega mnenja javnosti.

Ne, ne podpiram zakona, ki bi omejeval pridelavo gensko spremenjenih rastlin, če za to ni znanstveno utemeljenega razloga. Ne pristajam niti na to, da se v javnosti poenostavlja, da bo na osnovi tega zakona možnost prepovedi pridelave GSO zato, ker so nevarni in škodljivi. O tem ne govorita niti evropska direktiva niti osnutek slovenskega zakona. Razlogi so lahko le drugi, npr. socio-ekonomski itd.

Avstrija se je za to usmeritev odločila že pred vrsto leti in to uspešno trži. Nisem prava oseba, ki lahko odgovori na to, ali lahko Slovenija ponovi podobno zgodbo. In zakaj bi se morala Slovenija zgledovati po Avstriji tudi na tem področju? Mogoče pa lahko napišemo svojo zgodbo.

Po definiciji je GSO organizem, z izjemo človeka, ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo genski material drugače, kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali naravno rekombinacijo. GSO lahko koristijo tako potrošniku kot okolju. Prvemu lahko koristijo s spremenjenimi lastnostmi, če navedem le nekatere, npr. boljša sestava maščobnih kislin, odsotnost alergenov, povečana vsebnost vitaminov idr. Okolju pa lahko koristimo s pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne proti boleznim ali škodljivcem, saj je potreben manjši vnos fitofarmacevtskih sredstev. Da ne govorimo o rastlinah, odpornih proti suši in drugim abiotskim dejavnikom.

S sledenjem obsežni znanstveni literaturi in s stalnimi stiki z znanstveniki na tem obširnem področju povsod po svetu. Seveda pa bi bilo dobro, če bi Slovenija podprla tudi kakšne lastne raziskave v povezavi z GSO.

V zadnjem času je to področje res med zelo izpostavljenimi.

Ja, tudi tako lahko rečemo.

Glede uživanja gensko spremenjenih organizmov, ki so v Evropi odobreni na osnovi obsežne ocene tveganja, ne bi imela nobenega pomisleka.

To je grozljiva obtožba in že skoraj stereotip, da so nas znanstvenike podkupile multinacionalke. Ta trditev ne drži. Zagotavljam, da nisem prejela niti centa podkupnine.