Kot pripadnik te nebodigatreba kaste pa sem zadnje čase začutil rahel vetrič boljših časov, vztrepetala je iskra optimizma, da me morda v bodoče ne bo sram, ker sem to, kar sem. Dobro, ne v Evropi, še manj tukaj v Sloveniji, ampak v ZDA. Ker pri nas še vedno mislimo, da je čisto vse onkraj velike luže od boga dano in pozlačeno, morebitne tamkajšnje obetavne svetle čase za srednji razred od tam prinese k nam kakšen minister ali predsednik države in vlade, ki bi se mudil na prijateljskem in delovnem obisku v tej lepi daljni deželi. Če ne, toplo priporočam našemu srednjemu razredu, da gre po stopinjah svojih dedkov in hajdi v obljubljeno deželo.

Zakaj? Bodimo konkretni. Čez leto in pol bodo, kot veste, v ZDA volitve. Tam to jemljejo zelo resno in se nanje pripravljajo že naslednji dan po razglasitvi izidov prejšnjih volitev. Prijavljajo se številni kandidati, ki mislijo, da lahko Ameriko popeljejo v še lepši jutri, a tokrat je zelo drugače. Nihče več ne govori o ameriškem srednjem razredu. Zavedajo se, kako slabšalni prizvok ima ta naziv velikanskega volilnega telesa, in vsi po vrsti si, skupaj z armado piarovcev razbijajo glave, kako bolj ljubkovalno poimenovati srednji razred in se mu prikupiti. Denimo Hillary Clintonova. Ona po novem govori o »vsakodnevnih, povprečnih Američanih«. Skoraj ducat protikandidatov na republikanski strani ji z inovativnimi nazivi, ki bodo apatično, sitno armado srednjerazrednih volilcev pripeljali na volišča, diha za ovratnik. Rand Paul ima raje »ljudje, ki delajo za ljudi z lastnim podjetjem«, medtem ko se jim Scott Walker dobrika s sintagmo »davkoplačevalci, ki težko delajo«.

Nekaj posebnega si je omislil Marc Rubio in srednjemu razredu pravi »milijoni in milijoni ljudi, ki niso bogati«. Še bolj občutljivi politiki pravijo, da so to ljudje, ki »so skoraj revni«, tisti s slabim humorjem pa »sendvič populacija«. Pri slednjem ni jasno, ali mislijo na ljudi, ki vsak dan jedo samo sendviče, ali na tiste, ki nimajo niti za sendvič. Neodvisni kandidat iz Vermonta gospod Sanders ima najraje topel ameriški izraz »delovne družine«, včasih pa, da se ne bi ponavljal, pravi srednjemu razredu »ljudje, ki ves čas delajo«. Teksaški senator Ted Cruz se osovraženemu izrazu za večino Američanov izogne z »garači in garačke iz vse Amerike«.

Vidite, koliko intelektualnega napora in inovativnosti je bilo vloženo v crkljanje večine Američanov in dvig samopodobe srednjega razreda, ki bo po vsem tem drl na volišča, kajti če so se tamkajšnji politiki tako namučili okrog novih, zelo umetelnih poimenovanj, potem je povsem jasno, da se srednjemu razredu obetajo fantastični časi, časi, kakršnih ni bilo v zgodovini obstoja tega parazitskega razreda. Temu razredu se obetajo denarci, o kakršnih niti sanjal ni. Učita se, Evropa in Slovenija, od jenkijev, učita!