Kriza, ki je najbolj zaznamovala države južne Evrope, se pozna tudi pri podatkih o »novih državljanskih silah«. Za Grčijo, kjer je stopnja rodnosti naraščala vse od začetka tega tisočletja, so raziskovalci nemškega Inštituta za demografske raziskave Maxa Plancka v študiji, objavljeni leta 2013, ugotovili, da se je ta začela zmanjševati z letom 2009, ko je državo zajela kriza, med letoma 2010 in 2011 pa se je zmanjšala z 1,5 na 1,4 otroka na žensko v rodni dobi. Podobno so opazili tudi v drugih državah, kjer se je brezposelnost močno povečala.
Rodnost in socialna država
Raziskovalci so ugotovili, da je kriza, ko gre za načrtovanje družine, najbolj prizadela mlajše generacije. Pri odločanju za prvega otroka so tako zaradi naraščajoče brezposelnosti na zavoro najmočneje stopili stari do 25 let, medtem ko raziskovalci v zadnjem razredu ljudi, starih do 44 let, niso opazili nikakršnih učinkov krize. »Ta ugotovitev je skladna s tezo, da je odločitev o rojstvu prvega otroka lažje preložiti v zgodnejših letih kot v letih blizu biološke meje rojevanja,« so zapisali.
Opazili so tudi razlike med regijami. Najbolj negativen odziv so zaznali na jugu in vzhodu Evrope, najmanj negativnega pa na severu in zahodu. Zanimivo odstopanje so na primer opazili med Latvijo na eni ter Estonijo in Litvo na drugi strani. Vse tri države je kriza izjemno močno prizadela. V Latviji je rodnost močno padla, v Estoniji in Litvi pa ne. Poznavalci razliko povezujejo z različnimi socialnimi politikami: Estonija in Litva sta tik pred krizo uvedli družinam prijazno politiko. Prav socialna država naj bi odločilno vplivala na odzive rodnosti na globoke gospodarske krize.
Zanimivo je, da so raziskovalci upadanje rodnosti opazili tudi v skandinavskih državah, ki jih kriza ni izrazito prizadela. Profesor za demografijo na stockholmski univerzi Gunnar Andersson pravi, da je to dejstvo nekoliko presenetljivo tudi za demografe same, a da gre del razlogov za upadanje rodnosti v Skandinaviji zagotovo pripisati krizi. »Mladi se tudi pri nas soočajo z vse večjo negotovostjo in težavami pri iskanju služb,« je pojasnil.
Naraščanje rodnosti zastalo tudi v Sloveniji
Tudi v Sloveniji se je trend naraščanja rodnosti, ki ga je bilo zaznati v prvem desetletju tega tisočletja, ustavil. Avtorji omenjene študije opozarjajo, da je mogoče naraščanje rodnosti v letih pred krizo pripisati predvsem pojemanju trenda prelaganja rojstev v kasnejše življenjsko obdobje. Dr. Janez Malačič meni, da je »odlaganje rojstev v kasnejša, trideseta leta že zelo napredovalo. Vse več je tudi takih, ki postanejo starši šele v svojih štiridesetih, predvsem moški«. Lahko bi torej rekli, da se je upadanje rodnosti zaradi teh razlogov v precejšnji meri že ustavilo. Ne pa tudi docela, opozarja dr. Malačič.
Kot pravi naš sogovornik, »je rodnost preveč kompleksen demografski in družbeni proces, da bi bil lahko preprosto odvisen od krize... Jasno je, da kriza negativno vpliva na rodnost, kakor je tudi jasno, da si ljudje, ki se odločajo o potomstvu, želijo socialno varnost, ki jo kriza ruši. Vendar je nemogoče s preprosto primerjavo elementarnih kazalcev rodnosti za zadnja leta in začetnim letom krize dobiti odgovor, ki bi morda podobno kot kak ekonomski kazalec v visoki stopnji sovpadal z gibanjem BDP.«
In kaj pravijo številke? Leta 2000 so ženske v Sloveniji rodile 1,26 otroka, leta 2008 je stopnja rodnosti dosegla 1,53 otroka na žensko, leta 2013 pa 1,55. Trend naraščanja, ki ga je bilo zaznati do izbruha krize, se je tako precej upočasnil. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v Poročilu o razvoju 2015 ugotavljajo, da Slovenija sodi med tiste države, kjer so starševstvu naklonjene politike izjemno ugodne. A hkrati opozarjajo, da je država z zmanjšanjem in ukinjanjem nekaterih pravic z varčevalnimi ukrepi v zadnjih letih – ob že tako poslabšanih razmerah na trgu dela – še dodatno poslabšala možnosti za ustvarjanje družine.
»Na rodnost vplivajo številni drugi dejavniki. Razen kratkoročnih so to tudi srednjeročni in dolgoročni. Ko mladi odlagajo rojstva v starost po 30. ali celo 35. letu, se naenkrat znajdejo pred zidom bioloških zakonitosti, zato takrat cela vrsta stvari postane manj pomembna. Večina se odloči za potomstvo, ne glede na dobre ali slabe čase; nekateri ostanejo tudi brez otrok, pa še pri teh je težko reči, da se je to zgodilo zaradi krize.« Da je biološka ura pomemben dejavnik, so ugotovili tudi avtorji omenjene raziskave. Vendar opozarjajo, da ni bilo mogoče najti povsem jasnega odgovora, ali gre za učinek večje brezposelnosti med mladimi ali pa zgolj dejstva, da mladi lažje spreminjajo načrte glede družine.
So nerojeni za vedno izgubljeni?
Študija nemškega inštituta se ne ukvarja z vprašanjem, ali bodo mladi, ki so se zaradi slabših socialnih razmer odločili preložiti rojstvo prvega otroka, rojstva nadomestili v kasnejših letih ali pa so torej ti nerojeni otroci za vedno izgubljeni. Dr. Malačič pojasnjuje, da kazalci, ki upoštevajo učinke različnih časovnih razporejanj rojstev v Sloveniji, kažejo veliko znižanje rodnosti pod raven enostavnega obnavljanja prebivalstva. »Naša rodnost je okvirno gledano za okrog tretjino prenizka, če jo presojamo z vidika enostavne reprodukcije – ko rod otrok nadomesti rod staršev, število prebivalstva pa ostaja nespremenjeno. Migracij ni ali pa so priselitve in odselitve izravnane.«
S tega vidika so ukrepi za lajšanje bremen starševstva zelo koristni, varčevanje pri njih pa je škodljivo, dodaja dr. Malačič.
