»Začetek etape je zame najtežji. Tudi zadnja dva dni je bilo tako. Trpel sem bolj kot v zaključku. Potrebujem vsaj 50 kilometrov, da se pretegnem, potem gre. Zaradi tega se tudi v beg nisem preveč zaganjal. Čeprav brez tega modre majice hribolazca ne bom zmogel obdržati,« se je Jan Polanc po devetih dneh 98. Gira kljub izjemno bojevitemu karakterju moral sprijazniti, da prestižne majice ni obdržal. V dveh gorskih etapah po Apeninih so bili v ospredju drugi ubežniki, ki so pobirali točke na gorskih ciljih, Bask Benat Intxausti (Movistar) in Italijan Paolo Tiralongo (Astana) pa etapni zmagi.
V etapah, ki so bile podobne profilu kardiograma, so delili mnogo več točk kot v peti Polančevi etapi. Zato ni imel nobenih možnosti, da majico obdrži. Simon Geschke, bradati Nemec iz Mezgeceve ekipe Giant Alpecin, je samo v včerajšnji etapi nabral 50 točk za modro majico, 23-letni Kranjčan pa je v tej razvrstitvi zdrsnil na sedmo mesto (15 točk). »Ker imam v začetku največ težav držati ritem, tudi ne verjamem, da bi v nadaljevanju lahko našel kakšno idealno kombinacijo in še upal, da jo dobim nazaj, čeprav je vzponov in točk še veliko na voljo,« po devetih tekmovalnih dneh razmišlja mladi kolesar Lampreja, ki dveh dni v majici ne bo nikoli pozabil. Kako težko je bilo zadnja dva dni ujeti ubežno skupino kljub enajstim oziroma dvanajstim kolesarjem, je spoznal tudi Grega Bole. Nikoli ni bil v pravi kombinaciji, kjer so se vedno znašli kolesarji z zanimivo preteklostjo ali obetavno prihodnostjo.
Kolesar iz Britofa pri Kranju se kljub izgubljeni modri majici ni predal malodušju. V obeh zaključkih etap se je boril do zadnjih metrov. V včerajšnji dolgi etapi (215 kilometrov) na najnižji konec apeninskega polotoka s kar 4000 metri višinske razlike, je v cilj pripeljal kot 15. Na čelu večje zasledovalne skupine, ki so ji ušli le ubežniki in »trojica tenorjev« Alberto Contador, Fabio Aru in Richie Porte. »Nikoli se ne predam. Zakaj bi jim pustil, če lahko. Na zadnjem vzponu sem se zares dobro počutil,« je Polanc opisal borbenost in bil po svoje ponosen, da ga je v sprintu za prestiž ugnal le Italijan Giovanni Visconti, tik za njim pa je končal Avstralec Michael Matthews, ki imata ugleden sloves v tej prvini.
Borbenost in nepopustljivost Kranjčana je merljiva. Od dvanajstih razvrstitev, ki jih vodijo organizatorji, je v številnih čisto v ospredju. Med najopaznejšimi je zagotovo napredovanje v skupnem seštevku (31. mesto, + 20:15) in kar se še najbolj opazi, v posebni razvrstitvi mladih. Je tretji za nosilcem bele majice Fabiom Arujem (Astana), ki je včeraj odščipnil sekundo Contadorju, ter Davidom Formolom. »Teden je bil, kot pravijo ostali, eden najzahtevnejših v zadnjem obdobju. To se verjetno tudi odraža. Drugim je očitno težje kot meni, čeprav tudi meni ni niti malo lahko. Komaj čakam ponedeljkov dan počitka. Je pa res, da sta Aru in Formolo daleč spredaj (20 minut), a se nimam kaj pritoževati. Da bo le tako šlo tudi naprej,« pripomni.
Polanc je torej med hribolazci zdrsnil na sedmo mesto, po točkah etapnih uvrstitev za rdečo majico je dvanajsti, v razvrstitvi kombinacije azzuri je četrti, med mladimi kolesarji tretji, vodi pa v tabeli borbenost. »No, nekje se pa le opazi trdo delo,« pripomni. Za to razvrstitev, ki je v tabeli ob najboljših in najuspešnejših ekipah, sicer sploh ni vedel. Polancu sledi Nizozemec Steven Kruijswijk (LottoNl). Tudi glede izkupička ekipe Lampre se ne more pritoževati. »Dobili smo dve etapi. Že to je vsaj toliko, kot smo pred začetkom želeli. Zagotovo pa se bo še kaj ponudilo.«
Slovenski hribolazec je komentiral tudi boj za rožnato majico, ki ga opazuje od strani. Tako moč ekipe Astana s poskočnim Arujem, sledenje ekipe Sky s Portejem in seveda mučenje poškodovanega Alberta Contadorja, ki pa rožnate majice ne predaja. »Zame je največja posebnost prvih devetih dni močna ekipa Astane. Peljejo se zelo, zelo dobro. Vsi. To je največje presenečenje. Ni samo Aru, tudi Landa in Cataldo. Tiralongo lahko zmaga celo etapo, saj mu kot ubežniku ni bilo potrebno pomagati. Lahko se igrajo. Contador ima ob sebi le štiri močne pomočnike. Zelo pametno pa se vozi Porte. Samo sledi, čeprav je verjetno najmočnejši. Verjetno pazi, saj je imel na tritedenskih dirkah doslej vedno črn dan,« razmišlja. O revolverašu Contadorju, ki le malce občasno skloni glavo, kar je znak, da mu je težko, in njegovi izpahnjeni rami si tudi misli svoje. Čeprav iz Tinkove ekipe poročajo, da mu zdravnik pomaga z obvezami in protibolečinskimi tabletami ibuprofen, ki pa ni del TEU (dovoljene terapevtske izjeme), Polanc vidi več: »V Saxo Tinkoff so znani, da vedno malo blefirajo. Contador je že prvo etapo po padcu z roko segal v žepe na spustu, čeprav smo se vozili po slabi cesti. Ni bilo opaziti, da ga kar koli boli. Znajo malo zavajati in delati dramo.«
