»Ah, osmo mesto. Nič posebnega ni. Želel bi si več. A glede na to, da smo se po skoraj osmih urah na kolesu tudi v ospredju šteli le 'mrtvi', je vsekakor dobro. Videlo se je, da so bili spredaj le močni. V zadnjih stotih metrih so me začeli grabiti krči. Nisem več zmogel,« je Grega Bole opisoval svojo plat zaključka sedmega dneva Gira. Osmo mesto je nadaljevanje niza visokih slovenskih uvrstitev, kjer Blejec beleži že štiri uvrstitve med petnajsterico. Bil je že enajsti in petnajsti. Želi pa si kakšen poseben presežek, kot se sanjski dnevi nadaljujejo za Jana Polanca, ki je še en dan preživel v pomembni stranski vlogi najboljšega hribolazca.

Bole je imel etapo Fiuggi zaznamovano kot eno od priložnosti. Spominjala je na klasiko Milano–San Remo. V zdraviliškem mestu v bližini Rima je iskal odtenke. »Morda sem se v zadnjem kilometru le malo preveč izpostavljal vetru. Sledil sem vlakom ekip Lotto za Greipla, nato Orica za Gerransa in potem še Lampre za Modola, a nikomur ni zneslo. Diego Ulissi je sprintal sam iz ozadja. Zmagal je zasluženo. Bil je daleč najmočnejši. Mi smo se v zaključku le gledali med sabo, on pa je priletel mimo. No, kakršen koli bi že bil zaključek, drugače verjetno ne bi bilo. Preprosto mi manjka malce eksplozivnosti. A po drugi plati nimam težav čez klance. Tudi zato smo imeli v CCC tihi načrt, da bi razredčili skupino nekaterih hitrih kolesarjev, a je bil nasprotni veter tako močan, da ni imelo smisla trošiti moči. Je le ekipa Saxo Tinkoff delala svoje,« je razlagal Bole, ki mu je mimogrede ušla tudi misel za naprej.

»Glede na to, da v klance nimam težav in se dobro počutim, bi morda kdaj tudi skočil v kakšen beg.« O maksimumu sposobnosti, ki jih je dal od sebe, kaže tudi maksimalni srčni utrip 183 udarcev na minuto prav v zaključku. To je njegov maksimalni utrip na Giru (182 v tretji etapi, 173 v četrti), kar kažejo njegovi podatki na mobilni aplikaciji strava. Mimogrede, v etapi (265 km) z namerjenimi 2659 višinskimi metri je v povprečju srce utripalo s 109 udarci na minuto. Ker etapa ni bila tako zahtevna, kot je pričakoval, je selekcijo nenadejano preživel tudi Luka Mezgec (38.). Zaključek je bil za kolesarje njegovega kova vendarle prezahteven, kar je moral priznati tudi Andre Greipel (82.), junak šeste etape.

Mirna etapa je bila kot nalašč za Jana Polanca, ki je zlahka zadržal modro majico hribolazca in užival v soju žarometov na startu in cilju, čeprav je bila osrednja pozornost namenjena klubskemu kolegu Diegu Ulissiju, poznanemu kot zmagovalcu dirke Po Sloveniji 2011 na Golteh in njegovi čustveni vrnitvi ter včerajšnji prvi zmagi po šestmesečni kazni zaradi zdravil za astmo. Danes in jutri bodo za 23-letnega Kranjčana mnogo težji dnevi. Na voljo bo že več točk na gorskih ciljih. V srčni želji po obrambi prestižne majice, ki jo na Giru vozijo od daljnega leta 1933 – prvi nosilec pa je bil slavni Alfredo Binda, četrti na večni lestvici etapnih zmagovalcev – bo torej moral zelo aktivno v boj. V beg. Kot nalašč za sodelovanje z Boletom.

Vse oči so bile uprte v Alberta Contadorja. Po padcu in izpahnjeni rami v šesti etapi seveda ni odšel domov. »Pretrdo smo delali, da bi šli zdaj kar domov,« je pripomnil Alberto Contador in dolg dan seveda končal v bolečinah. V njegovo poškodbo je bila vpeta vsa ekipa in taktika zaključka. Že ponoči je uradni krojač Gira rožnato majico prikrojil nalašč za Alberta, da bo serijska majica čim bolj udobna, seveda z zadrgo za lažje oblačenje. Šef Oleg Tinkov, ki je pred mesecem odpustil nekdanjega vodjo ekipe Bjorna Riisa, pa je v zaključek poslal naprej celo ekipo, da je z visokim ritmom onemogočala samostojne napade in predvsem zaradi tega je kljub maratonski etapi velika skupina z vsemi tremi Slovenci skupaj pripeljala v zdraviliški kraj pri Rimu.

Za Contadorja se obetajo še težji dnevi. Dve gorski etapi v Apeninih, kjer se bo namesto napadalca moral spremeniti v branilca in bo skoraj zagotovo zaradi skokov Fabia Aruja in Richija Porta moral kdaj tudi na pedala, kar je (bila) njegova značilnost (pred poškodbo). Poznalo pa se bo tudi današnje izčrpavanje ekipe, katere posledice bo čutiti tudi v nadaljevanju. Že včeraj nihče od kolegov (Basso, Rogers) z izjemo namestnika Romana Kreuzigerja ni zmogel slediti skupini do cilja. Bistvo tritedenskih etapnih dirk je tudi izčrpavanje. »Od vsega zdaj najbolj čakam hotel, led na rami in počitek,« je po več kot sedemurnem sedenju v prisilni drži dejal Contador. »Mislim, da bo prestal to poškodbo na kolesu. Kot sem ga gledal danes med etapo, lahko dela vse tudi z 'aufzica'. Da bi simuliral, ne verjamem. Sicer sta Aru in Porte močna, a treba je vedeti, da je Contador vedno najmočnejši v zadnjem tednu in njegovi najboljši dnevi šele prihajajo,« meni Bole.