Na ljubljanski policijski upravi so potrdili navedbe iz oddaje Epilog na Pop TV, da je policija zaradi dogajanja na Sazasu podala eno kazensko ovadbo in da drugo ovadbo še pišejo. Sazas je največja kolektivna organizacija v državi. Zastopa okoli 6000 domačih glasbenih avtorjev, prihodki od dejavnosti se v zadnjih letih gibljejo od osmih do petnajstih milijonov evrov, za stroške poslovanja pa združenje, ki mu predseduje Matjaž Zupan, zaposlenih pa nima, porabi okoli tri milijone evrov.
Kriminalisti so decembra 2014 na okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo za tri kazniva dejanja s področja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti zoper več oseb. »Kazniva dejanja so bila storjena v letih 2009 in 2010 na škodo združenja. Zaradi spoštovanja določil o varstvu osebnih podatkov vam podatkov o konkretnih fizičnih osebah ne moremo posredovati,« pojasnjujejo na policiji. Vprašanje, v kateri fazi je trenutno postopek, smo včeraj naslovili na ljubljansko tožilstvo, vendar nam odgovora do zaključka redakcije niso posredovali. Ljubljanski kriminalisti od februarja 2015 vodijo še en predkazenski postopek zoper Sazas, ki se nanaša na domnevno oškodovanje združenja s storitvijo uradno pregonljivega kaznivega dejanja.
Agencija za varstvo konkurence je že lani poleti Sazasu in njegovim 14 odgovornim osebam naložila globe v skupni višini 177.500 evrov. Odločba, v kateri združenju očitajo zlorabo prevladujočega položaja na trgu kolektivnega upravljanja pravic, pa še ni pravnomočna, saj so v Sazasu vložili zahtevo za sodno varstvo. »Zadeva se obravnava prednostno, a ker gre za precej kompleksno zadevo, zaenkrat ni mogoče napovedati, kdaj bo rešena,« pojasnjujejo na ljubljanskem okrajnem sodišču. Agencija je v odločbi ugotavljala, da je Sazas v letih od 2004 do vsaj 2009 nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del avtorjem delil »na podlagi netransparentnih, subjektivno in retroaktivno določenih pravil, na katera so lahko vplivali zgolj redni člani z glasovalno pravico, ki so bili zaradi te možnosti postavljeni v boljši konkurenčni položaj od preostalih avtorjev«.
Klemen Grošelj ali Aleš Oražem?
Ob vseh postopkih zoper kolektivne organizacije, ki kažejo na neurejenost trga, se minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek trenutno ukvarja še z iskanjem direktorja urada za intelektualno lastnino, državnega organa, ki je v zadnjem letu sprožil več kot 70 nadzorstvenih postopkov zoper kolektivke. Zdajšnja direktorica Vesna Stanković Juričić zaradi pritiskov, ki so jih ob sprejemanju sprememb zakona o avtorski in sorodnih pravicah izvajale kolektivke, s koncem tega meseca urad zapušča, kar je že tretji odhod z direktorska položaja v zadnjih treh letih. S spremenjenim avtorskim zakonom so poskušali okrepiti nadzor nad transparentnostjo in delovanjem kolektivnih organizacij, a so ga te uspešno zminirale.
»Gradivo s predlogom za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja urada bo posredovano vladi pravočasno oziroma pred potekom mandata sedanje direktorice,« napovedujejo na ministrstvu. Dodajajo, da se Počivalšek pogovarja z več kandidati. Po naših informacijah sta v ožjem izboru Klemen Grošelj in Aleš Oražem, oba zaposlena na uradu.
