Zakaj je to genialno? Zato, ker se ga v tej njegovi zafrkanciji nihče ne dotakne niti ne sme dotakniti. Njegova poteza ima namreč malenkost širše razsežnosti: srbske države Jedličkov Liberland ne moti, čeprav je katastrsko gledano na »njenem« ozemlju, saj bi, če bi Jedličko prijela, de facto priznala svojo jurisdikcijo na tej mali parceli, s čimer bi prejudicirala, da tistih deset tisoč hektarjev na njenem bregu pripada – Republiki Hrvaški. Iz istega razloga Jedličkova miniaturna državica ne moti niti hrvaške države: če bi se Hrvaška odzvala na razglasitev Liberlanda, bi de facto priznala, da je teh tisoč hektarjev »srbskega« ozemlja na zahodnem bregu Donave pod njeno jurisdikcijo, torej hrvaško ozemlje, s čimer bi prejudicirala, da tista desetkrat večja parcela na srbskem bregu pripada – Republiki Srbiji.
Ta košček nikogaršnje zemlje ob Donavi je zato res nikogaršnji: nihče ga pravzaprav noče. Tako eni kot drugi hočejo tisti večji kos zemlje in mižijo na obe očesi, ko neki Čeh na tem absurdu – v veselje brezdelnega internetnega sveta – neovirano ustvarja svojo državo. Srbija tako Liberland zavestno žrtvuje in prepušča Hrvatom ter se pretvarja, da to ni njeno delo, hrvaške policije bi si tam celo želela, Hrvaška pa ga velikodušno prepušča Srbom in se pretvarja, da je to njihov notranji problem, ter nestrpno čaka prihod srbske policije.
Še več, ko je pred dnevi hrvaška obmejna policija res prijela Vida Jedličko in prijatelje, ki so hoteli obiskati svoj Liberland, so mrki geopolitični analitiki in ves smrtno resni hrvaški tisk skočili na noge in obtožili ministrstvo za notranje zadeve in vlado, da s prijetjem Jedličke prejudicirata hrvaško-srbsko razmejitev v škodo Hrvaške!
Ne vem, ali je bil to njegov namen, vsekakor pa je češki zafrkant veličastno demistificiral vso to navlako v zvezi z institutom države. V zgodovini so države nastajale samo na dva načina: močnejši so prihajali na privlačne parcele ob morju, pobili domorodce in zasadili svoje zastave, medtem ko so šibkejši svoje zastave zasadili na odmaknjenih parcelah, ki tako in tako nikogar niso zanimale in na katerih nihče ni živel. Razlika med Hrvaško in Liberlandom zato ni v velikosti – države, jebiga, ne določa kvadratura. Konec koncev je Liberland štirikrat večji od prevzetnega Monaka in celo petnajstkrat večji od slavnega Vatikana. Če bi šlo za kvadraturo, bi bila Hrvaška za Kanadčane ali Ruse enako smešna, kot je Hrvatom smešen Liberland.
V tem trenutku namreč Hrvaška od atributov neodvisne države ne premore nič več kot to, kar ima tudi Liberland: ozemlje, grb in zastavo. S tem da Liberland nima zunanjega dolga, nima šefov v Bruslju in Washingtonu in nima predsednice, ki bi bila pomočnica glavnega sekretarja Nata na neplačanem dopustu. V primerjavi z Republiko Hrvaško je, jebiga, celo Disneyland resna država.
Razlika med Republiko Hrvaško in Liberlandom je torej samo v letih: Hrvati so svojo zastavo na parceli ob morju zasadili pred tisoč petsto leti, Jedlička na Donavi pa pred mesecem dni. To pa je tudi vse. Sicer pa se tudi mali Hrvati Avarom in Bizantincem niso mogli zdeti kaj bolj resen pojav kot danes Vid Jedlička.
Če vprašate mene, je tako nekako – kot današnji Liberland – tudi nastala Hrvaška: tedanjega velikega avarskega imperija ni motila miniaturna državica na meji z Bizancem, čeprav je bila katastrsko gledano na »njegovem« ozemlju, kajti če bi zajeli in pobili Hrvate, bi de facto priznali svojo jurisdikcijo na tej mali parceli na zahodnem Balkanu, s čimer bi prejudicirali, da ves vzhodni Balkan pripada Bizancu. Iz istega razloga Hrvaška ni motila niti Bizanca: če bi se odzval na razglasitev hrvaškega kraljestva, bi de facto priznal, da je teh nekaj tisoč hektarjev pod njegovo jurisdikcijo, torej bizantinsko ozemlje, s čimer bi prejudiciral, da tista desetkrat večja parcela na vzhodnem Balkanu pripada Avarom. Bizanc je tako zavestno žrtvoval Hrvaško in jo prepustil Hrvatom ter se pretvarjal, da to ni njegovo delo, Avari pa so jo velikodušno prepustili Bizancu in se pretvarjali, da je to njegov notranji problem. In tako je na koščku »nikogaršnje zemlje« med bizantinskim in avarskim imperijem nastala zgodnjesrednjeveška hrvaška država.
Če se vam zdi ta razlaga historiografsko neresna, naj spomnim, da na Hrvaškem povsem legitimno kroži teorija, da je Hrvaška nastala tako, da je Stvarnik Neba in Zemlje Hrvatom odstopil parcelo, ki si jo je tedaj, ko je ustvarjal svet, prihranil zase.
Koncept države, kot vidite, ni nič drugega kot navadna zafrkancija. Teh stvari ne gre jemati resno, kajti če jih jemljete preveč resno, bi celo Slovenijo lahko imeli za pravo pravcato državo.
