A včasih – žal vedno pogosteje – prestopijo mejo in jih poskušajo pridobiti z goljufijo. Kot je na enem izmed izobraževanj za odkrivanje goljufij pri porabi evropskih sredstev poudaril generalni direktor policije Marjan Fank, ustvarjajo zaostrene gospodarske razmere odlične pogoje za razmah zlorab finančnih sredstev, trenutna negotova prihodnost pa je postavila na preizkušnjo osebnostno in poklicno integriteto marsikaterega posameznika.

Vsaj šest podjetij je tej preizkušnji domnevno podleglo. Leta 2011 je namreč urad za nadzor proračuna (UNP) zaradi suma goljufije na škodo Evropske unije, kot se uradno imenuje goljufija z evropskimi sredstvi, policiji ovadil tri podjetja, leta 2012 dve, predlani pa še eno. V interesu vseh je, da se postopki proti tem podjetjem čim prej končajo. V kolikor bodo obsojena, bo to učinkovito opozorilo drugim podjetnikom, ki jih kdaj zamikajo kriva pota. V kolikor bodo oproščena, bodo spet lahko poslovala brez sence dvoma v njihovo preteklo početje.

Brez sodnih epilogov

A postopki se vlečejo. Sodnega epiloga ni dočakala še niti ena zadeva izmed šestih primerov goljufij, ki smo jih lani opisali na podcrto.si. Še več, sodeč po našem preverjanju marca in aprila letos še niti en postopek ni doživel glavne obravnave na sodišču.

Podjetje Seaway z Bleda je UNP leta 2011 ovadil zaradi suma antidatiranja pogodb ali računov, da bi podjetje še lahko uveljavljalo povračilo stroškov iz evropskih oziroma proračunskih sredstev. Domnevna višina oškodovanja: 471.000 evrov. Aprila lani, ko smo prvič pisali o primeru, je bila zadeva Seaway v sodni preiskavi na ljubljanskem okrožnem sodišču. Leto pozneje je zadeva še kar v sodni preiskavi. V postopku sodne preiskave sodišče šele preveri utemeljenost očitkov tožilstva. Če jih potrdi, se lahko zadeva nadaljuje z vložitvijo obtožnice in nato z razpisom glavne obravnave.

Povsem enaka zgodba je postopek zoper družbo Alu Liv iz Podnarta. UNP je prijavo podal leta 2011, aprila 2014 je bila zadeva v sodni preiskavi na okrožnem sodišču v Kranju. Kjer je še danes. Alu Liv je osumljen, da opreme, za nakup katere je dobil evropska sredstva, v resnici ni kupil. Revizorji so namreč ugotovili, da je povračilo sredstev za nakup opreme v vrednosti 400.000 evrov, ki naj bi jo kupil Alu Liv, v prejšnjem letu že uveljavljalo neko drugo podjetje.

UNP je leta 2011 ovadil tudi predstavnika podjetja Epic Commerce iz Postojne. Tudi on je osumljen, da opreme, za katero je podjetje dobilo sredstva v višini kar 2,96 milijona evrov, ni kupil. Aprila lani je bila zadeva po pojasnilih okrožnega sodišča v Kopru v zaključni fazi sodne preiskave. Konec marca letos pa so nam s sodišča sporočili, da je tožilstvo zahtevalo razširitev preiskave, ki še ni končana.

Leta 2012 je UNP ovadil podjetji Golf projekti iz Smlednika in Instrumentation Technologies iz Solkana. Podjetje Golf projekti je za gradnjo igrišča za golf dobilo 1,1 milijona javnih sredstev. A po ugotovitvah revizorjev UNP igrišča niso zgradili. Direktor podjetja Marko Štirn ugotovitve zavrača – trdi, da je igrišče zgradil, a mu ga je uničil hudournik. Zadeva je bila marca lani v proučitvi pristojne tožilke na ljubljanskem tožilstvu. Tožilka je zadevo preučevala še marca letos.

Edini primer, ki je doživel napredek, je ovadba zoper Instrumentation Technologies. Podjetje naj bi namesto novih naprav kupilo stare in zato evropski in slovenski proračun oškodovalo za 660.000 evrov. Marca lani so zadevo še preiskovali novogoriški kriminalisti; istega meseca letos so podjetje ovadili tožilstvu. Podjetje Zarja Ekoenergija iz Semiča, ki naj bi davkoplačevalce z dajanjem poslov povezanim podjetjem in lažnim prikazovanjem stroškov oškodovalo za 578.000 evrov, je UNP policiji ovadil leta 2013. Zadevo še kar preiskujejo ljubljanski kriminalisti.

V vseh primerih gre za sume težkih gospodarskih kaznivih dejanj, ki so povzročila veliko premoženjsko škodo. Slednjo namreč kazenski zakonik definira kot škodo, višjo od 50.000 evrov. Za to grozijo podjetnikom visoke kazni: od enega pa vse do osmih let zapora. Če seštejemo le očitano škodo v zgornjih šestih primerih, ta preseže vsoto petih milijonov evrov. Toda postopki se vlečejo. Pri treh podjetjih, ki so bila ovadena leta 2011, trajajo že okoli štiri leta. Nič ne kaže, da bodo drugi potekali hitreje. Kje so razlogi za tako dolgo trajanje postopkov?

Obsojena le Hilda Tovšak

Zaradi njihove teže tožilci sume kaznivih dejanj na škodo Evropske unije obravnavajo prioritetno, pojasnjuje Barbara Lipovšek, vodja civilno finančnega oddelka na specializiranem državnem tožilstvu. Po njenih informacijah postopki potekajo normalno hitro. So namreč zapleteni: pri izvršitvi kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije ne gre le za eno dejanje, temveč za sosledje poslovnih dejanj, ki jih morajo pregledati tožilci. Pogosto morajo dokumentacijo pridobivati iz tujine, kar zna postopke zavleči tudi za več mesecev. Tožilci morajo pridobiti dokaze, s katerimi lahko dokažejo tako imenovani obarvani naklep, kar je zahtevno. Obarvani naklep pomeni, da je osumljenec namerno želel oškodovati evropski proračun. Torej, da oškodovanje ni posledica njegove malomarnosti ali nevednosti.

Da bi postopki potekali hitro, je nujno, da dobi tožilstvo oziroma policija v roke kakovostno ovadbo z vso dokumentacijo, ki podpira izražen sum goljufije. V nasprotnem primeru morajo organi pregona vračati ovadbo v dopolnitev, kar bistveno podaljša postopek. In tu bi po mnenju tožilke Barbare Lipovšek lahko prihranili precej časa. Ključno vlogo pri predložitvi kakovostne dokumentacije morajo odigrati organi, ki nadzorujejo porabo evropskega denarja. Torej ministrstva, ki razpisujejo in nato tudi nadzorujejo izvedbo projektov, financiranih iz evropskih sredstev, ter urad za nadzor proračuna, ki vsako leto opravi revizijo porabe evropskih sredstev na vzorcu projektov, poudarja tožilka Barbara Lipovšek.

Treba se je tudi zavedati, da je bilo kaznivo dejanje goljufije na škodo Evropske unije v kazenski zakonik uvedeno šele konec leta 2008, zato se organi pregona z njim še spoznavajo. Temu ustrezno raste tudi število obravnavanih dejanj: leta 2010 jih je policija obravnavala tri, leta 2011 devet, leta 2012 petnajst, predlani je število upadlo na osem. Specializirano državno tožilstvo je delno pravnomočno sodbo doseglo v dveh primerih – eden je zloglasni primer obnove dvorca Betnava, drugi je primer Rimske terme. V obeh primerih je bila na večletno zaporno kazen obsojena gradbinka Hilda Tovšak.

Več goljufij ko bodo policija in tožilstvo preiskali, več izkušenj in znanja bodo dobili. To bo do neke mere pohitrilo postopke. Izoblikovala se bo tudi sodna praksa – tožilci bodo torej lahko bolje predvideli, kakšne dokaze morajo zbrati oziroma kako morajo voditi postopek, da bodo imeli večje možnosti za dosego obsodilne sodbe.

Podoben primer so postopki odvzema premoženja nezakonitega izvora. Ti med drugim tečejo proti družini Jožeta Zagožna, vpletenega v primer Patria, in »balkanskemu bojevniku« Draganu Tošiču, grozijo pa tudi Janezu Janši. Tožilstvo je novembra lani doseglo prvo pravnomočno sodbo za odvzem dobrih 300.000 evrov preprodajalcu mamil Andreju Laporniku iz Kopra. S to sodbo so tožilci prebili led, zato je vodenje drugih postopkov zdaj lažje, poudarja Barbara Lipovšek.

Ali lahko torej v prihodnosti pričakujemo hitrejše postopke? Glede na to, da po mnenju tožilcev že zdaj potekajo normalno ali precej hitro, bi bilo optimistično pričakovati njihovo občutno pohitritev. Dodatne izkušnje in izobraževanja odgovornih bodo sicer najverjetneje pripomogli k nekoliko hitrejšim postopkom, a zaradi njihove kompleksnosti po eni strani in obremenjenosti sodišč ter organov pregona po drugi se bomo, kot kaže, na večletne postopke zoper osumljence zlorabe evropskega denarja morali privaditi.

Članek objavljamo v sodelovanju s spletnim portalom za ustvarjanje kakovostnega novinarstva http://podcrto.si/