Pokrovitelji nacionalne pobude Pripelji srečo v službo spodbujajo zaposlene, da že pred službo naredijo nekaj dobrega za svoje razpoloženje, telesno pripravljenost in tudi denarnico ter okolje. Napovedujejo, da bodo prihodnje leto v pobudo v še večji meri vključili tudi slovenska podjetja in z njimi aktivno sodelovali pri oblikovanju optimalnih pogojev za kolesarjenje zaposlenih na delo.
Nacionalna pobuda, ki se je simbolno začela na dan gibanja minulo nedeljo in bo trajala do dneva brez avtomobila (22. septembra), je nadaljevanje projekta V troje, ki spodbuja uporabo kolesa in zmanjševanje izpustov CO2 v ozračje že pet let. V sklopu tega projekta, ki ga je vodila Agencija za varnost prometa, so kolesarji prevozili 268.761 kilometrov in v slovenskih mestih opazno znižali količino izpusta CO2. Zadnji dve leti je projekt potekal v organizaciji društva Urbani premiki, letos pa ga je pod svoje okrilje vzel Urbanistični inštitut RS v sklopu projekta EU Bike2work.
V službo bodo kolesarile trojice
Kolesarske trojice, ki bodo v sklopu letošnjega projekta redno kolesarile v službo, se lahko registrirajo na spletnem naslovu www.pripeljisrecovsluzbo.si, kjer bodo sproti spremljali svoje poti. Najvztrajnejši pa ne bodo nagrajeni le z nagradami, marveč tudi in predvsem z dobrim počutjem, ki zagotovo šteje še več, poudarja dr. Ivan Eržen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in doda, da se bodo projektu aktivno pridružili tudi zaposleni na inštitutu in delali tako, kot učijo druge. Ob tem je poudaril, da so na področju skrbi za zdravje zaposleni najbolj zanemarjen del populacije in zanje zato, ker so za vse samoumevno zdravi, ni ustreznih preventivnih programov. V resnici pa imajo danes prav ti najmanj časa in zelo omejene možnosti za rekreacijo. Zato je pot s kolesom v službo idealna priložnost, da s približno 15-minutnim kolesarjenjem zadostijo najnujnejši potrebi po gibanju, ki še zadostuje za ohranjanje zdravja. Da si veliko ljudi za rekreacijo ne vzame niti toliko časa, kažejo podatki zadnje raziskave Eurobarometra o športu in telesni aktivnosti, ki kažejo, da se skoraj 60 odstotkov državljanov Evropske unije le redko ali nikoli ne rekreira oziroma ukvarja s športom. V Sloveniji so podatki malenkost boljši, a se še vedno nikoli oziroma redko rekreira le polovica prebivalcev.
Kolesarjenje preprečuje depresijo
»Kolesarjenje je poleg hoje najinteligentnejši način prevoza v službo,« meni dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta RS, saj združuje obliko vadbe in prijazen način potovanja, za nameček na tak način kurimo lastno maščobo. Zato pridemo s kolesom v službo srečnejši, se bolje počutimo in imamo boljšo samopodobo. Da aktiven način potovanja pozitivno vpliva na posameznikovo duševno in splošno počutje, je dokazala tudi raziskava, ki so jo na vzorcu 18.000 potnikov 18 let izvajali v Veliki Britaniji. Nedavna raziskava, ki so jo izvedli na Univerzi Duke v Severni Karolini, se je osredotočala na čustveno stanje in pokazala, da lahko že 30 minut dnevne aktivnosti prepreči nastanek depresije in uravnava raven hormonov, predvsem adrenalina in kortizona, ki zvišujeta odpornost proti stresu.
Zanimivi so tudi izsledki študij, ki dokazujejo, da ob dobri telesni formi bolje deluje tudi glava. Ena teh je na vzorcu 30.000 oseb dokazala, da zaposlenim, ki pridejo zjutraj aktivno v službo, v pol ure zraste inteligenčni kvocient za 28 odstotkov (z 99 na 128), spomin za 57, koncentracija za 42, sposobnost za učenje pa naraste za 44 odstotkov. Pri upokojencih se inteligenčni kvocient po vadbi zviša za približno 15 odstotkov.
Kolesarjenje nima samo pozitivnih vplivov na počutje, lahko je zanimiva alternativa prevoza tudi zaradi zmanjševanja izpustov CO2. Hkrati je v mestnih središčih na razdalji do pet kilometrov tudi časovno najučinkovitejša rešitev, saj se kolesarji izognejo prometnim zamaškom in iskanju parkirnega prostora, prihranijo denar za gorivo in parkiranje, za nameček pa se, ob tem da z rednim gibanjem skrbijo za svoje zdravje, pripeljejo tako rekoč od vrat do vrat. Takšni uporabi je namenjen tudi sistem izposoje mestnih koles Bicikelj, ki je v Ljubljani na začetku tedna praznoval četrto obletnico. Sestavlja ga 36 postaj in 360 koles, število porabnikov pa vztrajno narašča. Lani so si kolo izposodili 746.990-krat. V povprečju ga uporabljajo okoli 20 minut, največji naval na ta kolesa pa je oktobra, ko se v prestolnico vrnejo študenti.
