Izobraževalno-preventivna akcija Mesec zdravih nog, ki se je začela ta teden, se danes mudi v Ajdovščini, jutri svojo pot nadaljuje v Novo Gorico, v prihodnjih dneh do 6. junija pa bo potekala še v 35 drugih večjih krajih po Sloveniji.
V Društvu za zdravje srca in ožilja želijo z akcijo pripomoči k preprečevanju in zgodnejšemu odkrivanju ter pravočasnemu ukrepanju in zdravljenju kronične venske bolezni, ki je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen sveta. »Cilj akcije je povečati ozaveščenost in znanje o kronični venski bolezni in ljudem ponuditi nasvete o preventivi in skrbi za ohranjanje dobrega stanja ven,« so povedali v društvu.
Na predstavitvah bodo lahko mimoidoči ocenili svoje tveganje kronične venske bolezni in se osebno pogovorili z medicinsko ekipo, kako ohranjati zdrave vene. Vsako uro si bodo lahko ogledali tudi prikaz vaj za zdrave noge. Seznam lokacij je na spletni strani http://zasrce.si/clanek/mesec-zdravih-nog-pridruzite-se-tudi-vi/.
Poletje venam ni naklonjeno
Kronična venska bolezen se najpogosteje začne z občutkom težkih in bolečih nog. Ko je vreme toplo, se težave stopnjujejo. Z napredovanjem bolezni se razvijejo tanke, rdečemodre žilice (mrežaste vene); če pa se vene razširijo in vijugasto izbočijo, govorimo o varicah oziroma krčnih žilah. Med najpogostejšimi dejavniki tveganja nastanka kronične venske bolezni so dednost, čezmerna telesna teža, starost in ženski spol – saj sta nosečnost in hormonske spremembe med nosečnostjo pomembna dejavnika tveganja.
Mednarodna raziskava iz leta 2012, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je pokazala, da ima eno od šestih stopenj kronične venske bolezni kar 80 odstotkov odraslega prebivalstva, od tega ima vidne spremembe 60 odstotkov odraslih. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje lahko preprečita napredovanje bolezni, opozarjajo strokovnjaki, ki ugotavljajo, da je bolezen, zaradi katere se ne umira, pogosto spregledana prav zato, ker njeno razširjenost in njene simptome podcenjujejo tako zdravstveni delavci kot bolniki. Zato je slabo prepoznana in pogosto tudi ni ustrezno zdravljena, čeprav lahko bolnikom desetletja krni kakovost življenja in lahko pripelje tudi do invalidnosti. Z napredovanjem bolezni začnejo najprej otekati goleni, kasneje pa se lahko pojavijo odprte rane na golenih ali gležnjih, ki se težko zacelijo. Strokovnjaki so pripravili protokol za obravnavo te bolezni tudi v referenčnih ambulantah družinske medicine.
Zdrav življenjski slog
»Zdravljenje temelji na zdravem življenjskem slogu, kar pa je, kot kažejo izkušnje, pacientom najtežje, veliko težje kot jemati zdravila ali opraviti manjšo operacijo,« opozarja doc. prim. Mateja Bulc in doda, da je mogoče za spreminjanje življenjskih navad motivirati le dobro informirane paciente, ki vedo, zakaj in kaj bodo s tem dosegli. Ljudje z vensko boleznijo bi morali, nadaljuje, hoditi vsaj 60 minut na dan, nositi udobne čevlje s peto, visoko od dva do pet centimetrov, in ob stoječem delu pogosto izvajati vaje z dvigovanjem na prste.
»Povsem nesprejemljivo in nerazumno pa je, da si mora pri najpogostejši kronični bolezni na svetu pacient vso terapijo kupovati sam. Če na ZZZS menijo, da bodo s tem kaj privarčevali, se motijo, saj je kurativa tudi v tem primeru veliko dražja od preventive,« je jasna Bulčeva, ki doda, da se že leta trudijo, da bi bila kompresijska terapija enako kot plenice na naročilnico za medicinskotehnični pripomoček. Prav tako bi morala biti na recept tudi zdravila, ki so dokazano učinkovita, saj pomagajo zavreti bolezen in izboljšati kakovost pacientovega življenja.
»Kratkoelastične povoje in obloge za bolnike z rano ima na recept tudi sosednja Hrvaška,« pojasni dermatovenerologinja asist. prim. Tanja Planinšek Ručigaj z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, a doda, da se je pri nas stanje razjed in odprtih ran v zadnjih 15 letih, odkar dela v ambulanti za bolnike z razjedo na Dermatovenerološki kliniki, močno izboljšalo. Ran je manj, so manjše, skrajšale pa so se tudi čakalne dobe v ambulanti. To pripisuje zlasti usposobljenosti patronažnih sester, ki jih redno izobražujejo, krepka večina teh zna sama izvajati lokalno terapijo zdravljenja z oblogami in kompresijsko terapijo s kratkoelastičnimi povoji. »Žal pa gre še vedno vsa ta terapija na stroške bolnika, tudi zdravila,« obžaluje Planinšek-Ručigajeva in doda, da lahko bolnikom le priporočajo terapijo, ki jo morajo kupiti sami. Pri tem pa opozarja, da medicinske nogavice niso oblačilo, marveč zdravilo, ki ga zato ne gre kupovati po TV-oglasih ali številki čevlja. Medicinske nogavice mora izmeriti strokovnjak, in to šele po tem, ko noga ni več otekla, opozarja in dodaja, da morajo v specializiranih prodajalnah paciente naučiti tudi, kako se nogavice oblači in slači. Ker pa so cene kompresijske terapije dokaj visoke, nekateri bolniki uporabljajo povoje, ki bi se lahko uporabljali dva tedna, tudi do dve leti. Ker je mogoče nogavice uporabljati pol leta, so cenovno nekoliko ugodnejše kot povoji, za katere bolniki porabijo okoli sto evrov na mesec. Samoplačniško je tudi odstranjevanje manjših ven.
Zdravila učvrstijo vensko steno
Kronična venska bolezen večinoma nastane zato, ker je pretok krvi s periferije proti srcu otežen zaradi poškodovane in nefunkcionalne stene vene ali nedelujočih venskih zaklopk, ki preprečujejo vračanje venske krvi na periferijo. Vzrok okvare venskih zaklopk je po navadi prirojena šibkost venske stene, niz vnetnih procesov, ki so posledica delovanja levkocitov na žilno steno in drobno žilje, pa povzroča poškodbe ven, zaklopk v njih ter kapilar že v začetnih stopnjah bolezni. Ker je v tkivu manjši tlak, leze tekočina iz žil v tkivo in povzroča vnetne procese tudi tam. »Zato moramo bolnike ozavestiti, kaj se dogaja in kaj lahko naredijo, da to preprečijo,« pravi dermatovenerologinja in doda, da na Dermatovenerološki kliniki izvajajo šolo za bolnike, kjer jim vse to razložijo. Svetujejo jim predvsem spremembo življenjskega sloga z več gibanja; bolniku, ki ima težke, utrujene, napete, nemirne in boleče noge in krče, pa lahko svetujejo tudi zdravila, ki učvrstijo vensko steno. Ta postane manj prepustna, zaradi česar iz vene izstopa manj škodljivih snovi, zmanjša pa se tudi število vnetij na steni, pojasnjuje in doda, da so zdravilo preizkušali na velikem številu bolnikov. Sicer pa bolnikom svetujejo tudi mlačno življenje, kar bolniki, ki znajo prisluhniti svojim nogam, vedo že sami. Zato nog nikoli ne grejejo, pogosto pa jih prhajo z mrzlo vodo od prstov navzgor. Dobro jim dene tudi, če jih med sedenjem dvignejo na pručko. Doma narejenih zvarkov iz divjega kostanja ali ognjiča strokovnjaki ne priporočajo, bolje je, da bolniki tovrstne preparate kupijo v lekarni, čeprav je mogoče podobno ugoden učinek doseči tudi z mrzlim prhanjem nog.
