Franca Terana je okrožno sodišče obsodilo zaradi kaznivega dejanja izneverjanja, ker se je najprej v imenu zadruge pogodil za vračilo vložkov v javno telekomunikacijsko omrežje, nato pa denarja ni vrnil dejanskim vlagateljem, ki so denar za naložbo zagotovili prek zadruge. Čeprav je Teran sporazum o vračilu vložkov sklenil že leta 2011, so občani vračilo dobili šele zdaj. Gre za 14 posameznikov, ki jih je zastopala odvetnica Ladi Voršič in so dokazali, da jim pripada njihov vložek z zamudnimi obrestmi vred. Gre za skupno okoli 23.000 evrov, dejansko pa je verjetno občanov, ki so na tak način plačevali za gradnjo omrežja, mnogo več. Toda v tej zadevi so sodno zmago dosegli tisti, ki so sprva zaman pozivali zdaj upokojenega direktorja, da jim vrne njihov denar.
Čeprav je Teran ves čas postopka trdil, da ni prišlo do nobenega oškodovanja, je višje sodišče v celoti pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, ki je obsojenemu dokazalo neposreden naklep pri oškodovanju. Višje sodišče pa je pritrdilo tudi enoletni zaporni kazni, ker je Teran storil novo kaznivo dejanje v času preizkusne dobe oziroma pogojne kazni. Obsojeni je povratnik, ki ga – po oceni senata višjega sodišča – že izrečene pogojne kazni niso odvrnile od novega kaznivega dejanja in zato mora v zapor.
Toda Terana čaka v kratkem še epilog sojenja, kjer se na sodišču z bivšim odvetnikom zadruge in tudi Mestne občine Kranj Kristijanom Gnilšakom brani obtožbe zlorabe položaja oziroma pomoči pri tem. Bistvo zgodbe je v poravnavi med zadrugo in občino, ki jo je vsega nekaj dni po nastopu funkcije jeseni 2010 sklenil že bivši kranjski župan Mohor Bogataj. Ves denar je bil nakazan na fiduciarni račun odvetnika, ki je bil tudi županov politični pogajalec in zaupnik ter je pozneje do konca leta 2013 z občino zaslužil okoli 300.000 evrov. Gnilšak naj bi s fiduciarnega računa dvignil večino zneska poravnave v gotovini, denar pa naj bi porabil za različne – tudi svoje osebne – namene, kar naj bi bilo povsem zakonito in usklajeno z direktorjem zadruge Teranom. Oba sta prepričana, da sta ravnala zakonito, in zavračata vse obtožbe, končna usoda v poravnavi sicer zadrugi namenjenih sredstev pa očitno ne bo nikoli znana. Obema grozi zaporna kazen od enega do osmih let zapora.
