Mikropivovarne so male pivovarne, ki proizvedejo manj kot dva milijona litrov piva na leto. Lahko bi rekli, da gre za butične pivovarne, ki naj bi bile po definiciji neodvisne, uporabljale naj bi tradicionalne metode, osnova naj bi jim bila predvsem kakovost piva. Prve male pivovarne so se pojavile v Angliji v sedemdesetih letih in nato doživele pravo revolucijo v osemdesetih v Združenih državah. Začeli so variti pivo po starih postopkih, a z modernim pristopom, in ustvarili nove okuse in arome. Sočasno se je začelo v ZDA razvijati tudi hmeljarstvo in vzgojili so veliko novih hibridov, ki so imeli močnejše sadne arome. Statistka pravi, da v ZDA kar osem odstotkov piva prihaja iz malih pivovarn, kar pomeni kar dvanajst odstotkov tržnega deleža.
Na prvem mestu Primorci
Aljoša Polenčič iz male pivovarne Resevoir Dogs dobro pozna začetke naših malih pivovarjev: »V Sloveniji so se konec 80. let začele pojavljati male pivovarne, ki so bile največkrat pridružene pivnicam in pogosto tudi picerijam. Te so večinoma varile pivo spodnjega vretja, ležake, in niso sledile novim svetovnim trendom.« Prava moderna mikropivovarska revolucija se je po Polenčičevem mnenju pri nas začela šele pred nekaj leti in še traja. Polenčič pri tem na prvo mesto postavlja pivovarno Bevog, ki je Slovenijo postavila na svetovni zemljevid. Tisti, ki pivo dobro poznajo, zdaj omenjajo pivovarne Carniola, Human Fish, Pelicon, Reservoir Dogs, Vizir, Mali grad, Maister…
Kako kakovostno pivo naj bi imeli slovenski mali pivovarji? Na spletni strani ratebeer.com, kjer ocenjujejo tudi slovensko pivo, je na prvem mestu pivo starvation primorske pivovarne Resevoir Dogs z oceno 3,71 točke, sledi mu še nekaj vrst piva istega proizvajalca in pivovarn Human Fish, Pelicon, Maister, Mali grad, Kratochwill in še nekatera. Najvišje uvrščeno industrijsko pivo je laško special No 01 citra lager – šele na osemintridesetem mestu. Aljoša Polenčič iz najbolje ocenjene pivovarne Reservoir Dogs pravi, da je primerjava tako in tako nesmiselna, saj je jasno, da je pivo malih pivovarn veliko boljše, da je pravzaprav v drugem svetu: »To je, kot bi primerjal vino iz tetrapaka v supermarketu in najboljše vino Joška Gravnerja. Oba prodajata vino, tu pa se vse podobnosti končajo. Industrijski ležaki pogosto sploh ne uporabljajo ječmena, temveč koruzo in nato encime za razgradnjo koruznega škroba, namesto hmelja pa kar ekstrakte. Pivu dodajo ogromne količine dodatkov, stabilizatorjev, konzervansov… Pri industrijskem ležaku je vse podrejeno dobičku. Pivo so oropali okusa ravno do meje, ki jo je trg še pripravljen sprejeti.«
Nasprotno je s pivom malih pivovarn – gre za vrhunske sestavine, najboljši ječmenov slad, vrhunski in moderni hmelj, za najbolj čisto vodo.
Četrti festival piva
V skladu z razvojem piva v naših krajih raste tudi število lokalov, ki ponujajo velik izbor različnih vrst piva. Vse več je pivotek, raste pa tudi število prestižnih restavracij, ki ob drugih pijačah ponujajo jedi s pivom ali jedi, ki so prilagojene, da se ob njih pije različno pivo. Zanimivo je, da ob velikem festivalu komercialnega industrijskega piva Pivo in cvetje v Laškem (ki bo letos prvič potekal pod Heinekenovo nizozemsko zvezdo) dobivamo tudi vse priljubljenejši festival piva, ki ne ignorira malih pivovarjev. V petek in v soboto, 22. in 23. maja, bo namreč na gradu Kodeljevo v Ljubljani že četrti festival piva. V petek se bo začel ob dveh popoldne z otroškimi in raznimi izobraževalnimi (tudi otroškimi) delavnicami in končal z druženjem ob pivu med pol deseto in tretjo zjutraj. V soboto bodo začeli že ob enajstih. Ves čas festivala bo ob delavnicah in pokušnjah odprta tudi trgovina, kjer bo mogoče kupiti pivo in podobne reči. Kot zanimivost velja povedati, da nameravajo organizatorji na delavnicah naučiti udeležence, kako pivo variti doma, in uporabo ter lastnosti hmelja. Za tiste, ki se ne ustavljajo zgolj pri predjedeh, ponujajo tudi predavanje o viskiju. Organizator je velik oboževalec in poznavalec piva Jernej Vidmar, ki najavlja, da bo imel festival letos kakšnih dvajset pivovarjev in zastopnikov različnih pivovarn, hkrati pa še nekaj razstavljavcev viskija. Na voljo, za pokušnjo, naj bi bilo kakšnih 150 različnih vrst piva, organizatorji pa napovedujejo, da bo ob kolikor toliko znosnem vremenu razpoloženje v dveh dneh stadionsko. Na Kodeljevem naj bi se zbralo kakšnih sedem tisoč piva, zabave in novih informacij žejnih ljudi.
»Poudarek je na mikropivovarjih, drugače pa smo odprti do vseh, ker naš namen ni omejevanje, ampak širjenje kulture piva, vendar je največji poudarek na kvalitetnem pivu z različnimi karakterji, da lahko zadovoljimo vsak okus,« nam je povedal Vidmar, ki je ravno zaradi širjenja kulture, znanja pitja in pridelovanja piva vztrajal, da bodo na Kodeljevem konec prihodnjega tedna stregli pivo v degustacijskih mericah po deciliter in pol.
V Sloveniji zvarimo 200 milijonov litrov piva na leto. Delež malih pivovarn je pri tem res majhen. Samo nekatere se lahko pohvalijo, da zvarijo več kot 100.000 tisoč litrov na leto. A čas malih prihaja in številke so vsak dan večje. Po nogometno bi lahko rekli, da imajo veliko priložnost, ki jo bodo težko zapravili.
