Postopka prodaje Telekoma Slovenije kljub nekaterim drugačnim napovedim v prihodnjih dneh očitno še ne bo konec.
Čeprav je finančni sklad Cinven, edini kandidat za nakup Telekoma, zanj ponudil ceno (112 evrov), ki je precej nižja od pričakovanj države, so si Britanci kupili še nekaj časa. Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), ki vodi postopek prodaje, naj bi namreč sporočili, da so ponujeni znesek (750 milijonov evrov za celoten prevzem Telekoma) pripravljeni zvišati. Pri tem naj bi postavili več dodatnih pogojev. Ali jih bodo na SDH sprejeli, naj bi bilo dokončno znano do konca meseca. »Ne vem, ali bo Telekom prodan ali ne. Vsi si prizadevamo, da bi proces prodaje uspešno pripeljali do konca. Upam pa, da do končne odločitve ne bo več dolgo trajalo, pa kakršna koli že bo,« je na okrogli mizi na včerajšnji finančni konferenci v Portorožu dejal član uprave SDH Matej Runjak.
Kaj je v ozadju Cinvenovega manevra, ni natančno jasno. Razhajanja med ponujeno ceno in pričakovanji SDH so po neuradnih informacijah še vedno velika. Ponudba sklada naj bi bila tako pod spodnjim robom intervala sprejemljive cene, ki izhaja iz vrednotenj SDH. Poročali smo že, da bi vrednost delnice Telekoma ob upoštevanju lanskega 170-milijonskega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), pomnoženega z multiplikatorjem, ki se uporablja pri vrednotenju primerljivih prevzemov, ob odštetju 344 milijonov evrov neto finančnega dolga znašala približno 115 evrov na delnico. Na SDH naj bi prag cene, po kateri bi bili pripravljeni prodati 75-odstotni delež v Telekomu, določili precej višje, domnevno pri okrog 140 evrih. Pomemben vpliv na pogajanja o ceni bodo imeli tudi nerevidirani rezultati poslovanja Telekoma v prvem trimesečju. Te bo uprava družbe (vodi jo Rudi Skobe) predstavila na današnji novinarski konferenci.
V vsakem primeru gre dodaten čas najbolj na roke Cinvenu. To namreč povečuje verjetnost pritiskov na vlado in posledično SDH, naj Telekom vendarle proda in to ne glede na ponujeno ceno. Ti pritiski naj bi v zadnjih tednih – prek nekaterih slovenskih uslužbencev evropske komisije – prihajali iz Bruslja. Tudi zato bo imelo pri odločitvi zadnjo besedo ministrstvo za finance. Prav od ocene, ali državna blagajna res tako nujno potrebuje denar, da je pripravljena Telekom prodati za dvesto milijonov evrov ceneje od pričakovanj, bo bržčas odvisna tudi usoda prodaje. K tej države sicer ne zavezuje nobeden od njenih uradnih dokumentov. Uradni seznam petnajstih podjetij, ki ga je leta 2013 – na vrhuncu pritiskov mednarodnih finančnih trgov in groženj s prihodom trojke – sprejel državni zbor in na katerem je tudi Telekom, ji namreč ne postavlja časovnih rokov, do katerih bi morala posamezne naložbe prodati. Na vprašanje, zakaj imajo politiki tolikšno težavo pri prodaji državnih podjetij, je Runjak na včerajšnji konferenci odgovoril, da »tega ne ve, ampak sklepa, da je vsako spremembo težko sprejeti«.
