»Že sredi etape nisem več vedel, kakšna je situacija na dirki. Kolona je bila razbita. Niti približno nisem vedel, niti v kakšni skupini sem niti koliko jih je spredaj. V resnici še zdaj ne vem, kakšna je moja današnja uvrstitev. Vem samo, da je za mano zelo težek dan in počutje ni bilo najboljše. Bil sem pečen in brez prave energije že v prvih kilometrih,« Jan Polanc (Lampre) še uro in pol po koncu včerajšnjega četrtega dejanja ob opisu dneva ni vedel za končne številke v rezultatski tabeli (76. mesto in zaostanek 17:23 minute). Primer slabe obveščenosti ni čuden. Kolesarje takoj po etapi čaka kup opravil in selitev proti hotelom, vse z namenom, da se čim prej opomorejo za naslednji dan. Rezultati so vsaj v prvih urah velikokrat v drugem planu, z izjemo junakov dneva.

Dodaten razlog je potek včerajšnje etape. Glede na razgibano traso je večina pričakovala manjšo bitko za etapno zmago z ubežniki, kot je prvo veliko zmago pobral 22-letni Italijan Davide Formolo (Cannondale). To so zagotovo načrtovali tudi organizatorji, ki želijo z izbiro trase vedno zelo tankočutno krojiti potek dirke, da ostane napeto in zanimivo tri tedne. Da se bodo že četrti dan največji favoriti tako silovito in brezkompromisno udarili za lovoriko neskončnosti, zagotovo niso predvideli. Zgodila se je vojna, kakršne v prvih dneh etap na velikih tritedenskih dirkah v zadnjih letih ni bilo.

Vse je verjetno izzval Čeh Roman Kreuziger (Tinkoff), nad katerim leži breme odločitve Mednarodnega športnega razsodišča, ki si je z veliko skupino ubežnikov že privozil nevarnih deset minut prednosti. Odgovor Astane je bil lov na polno, kar je občutila vsa karavana. »Skupino je ekipa Astana raztegnila na spustu in za naslednji klanec narekovala maksimalen ritem, ki je značilen le za zaključke etap. Nič čudno, da jih je spredaj ostalo zelo malo. Nekatere ekipe dirkajo čudno. Sploh ne vem, kaj je bil glavni razlog, da so se favoriti že zdaj tako silovito udarili med sabo. Je bila to zamisel Astane, njihov odgovor na taktiko Tinkoffa in Kreuzigerja ali preplet več razlogov. Leteli so, kot bi jih sneli z verige,« je razmišljal Polanc.

In učinek dneva? Alberto Contador (Tinkoff) in Richie Porte (Sky) se z akcijo Astane s Fabiom Arujem nista pustila presenetiti, Kolumbijec Rigoberto Uran (Etixx) pa je pridobil 47 sekund zaostanka. V tej bitki generalov pa je še vedno ostala na površju avstralska zasedba Orica GreenEdge. Simon Clarke je s sodelovanjem med ubežniki uspel vzdržati v skupini z generali ter tako od klubskega kolega Michaela Matthewsa prevzeti rožnato majico. Mladi Kolumbijec Johan Esteban Cahves v enakem dresu pa je z isto taktiko prevzel belo majico. »Ponosen sem, da smo ohranili majico, kot smo načrtovali,« se je od veselja tresel glas Clarku, ki se je ob prihodu skozi cilj celo veselil etapne zmage, saj niti ni vedel za Formola. Še en odraz »vojnih« razmer, ki zaradi nepredvidljivosti navdušujejo kolesarsko občinstvo.

Odraz so tudi veliki zaostanki. Več kot tri četrtine karavane je zaostalo več kot 13 minut, polovica več kot 20 minut. Tudi veliko tistih, ki so jih strokovnjaki posebej omenjali kot favorite za etapno zmago. Kot denimo nosilec rožnate majice Michael Matthews. Avstralec je v cilj pripeljal z Gregom Boletom in Lukom Mezgecem, ki moči hranita za četrtkovo in petkovo etapo za kolesarje njunega kova. Jan Polanc na Giru ne vozi z bremenom uspeha ekipe, a vseeno želi čez klance ostati čim bliže najboljšim hribolazcem. Predvsem v pomoč kapetanu Poljaku Przemyslawu Niemiecu (29. mesto, 2:56). Kljub 19 minutnemu zaostanku je Kranjčan osmi v razvrstitvi mladih kolesarjev, le trojica (Chaves, Aru, Formolo) ima zaostanek znotraj minute. »Ja, tudi to je zelo zgovoren podatek, kako zelo zahtevna je bila etapa. Upam, da bo vsaj naslednja, čeprav je prva s ciljem na klanec na Abetone, normalnejša. Res pa je, da sem pričakoval hiter prvi teden in ta je zame tudi najtežji. Potem se, ko postanejo utrujeni, vsi malo umirijo,« v šali predvideva Polanc.