Prva novica. V soboto, na največji praznik mesta Ljubljane, ki je za župana Zorana Jankovića, preverjeno, pomembnejši kot njegov rojstni dan, so zjutraj, čisto potiho, brez slovesnosti, brez rezanja trakov, brez športnih dogodkov odprli del prenovljene Slovenske ceste. Javnost je zmotno prepričana, da slavja ni bilo zato, ker je cesta odprta le na pol in bi bilo županu nerodno slovesno odpirati nedokončano cesto. Javnost pri tem pozablja, da mu ni bilo prav nič nerodno odpirati še vedno nedokončanih Stožic. Kaj je zadaj?
Druga novica. Zahodni voditelji so obstruirali največje slavje ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne v Rusiji, pa čeprav je predsednik Putin zadnje dni deloval zelo spravljivo in je pripravil spektakel brez primere. Je bil pa v Moskvi naš zunanji minister Karl Erjavec. Ni sedel na častni tribuni, ni spremljal parade iz prve vrste. A je bil tam. V eni od stranskih ulic je opazoval priprave na parado, postrojenje vojaških sil, vaje v vzklikanju »hura« in vse vestno beležil. Zakaj? Kaj je zadaj?
Tretja novica. Slovenska vojska z dražbami in javnimi ponudbami nadaljuje odprodajo starega orožja in druge opreme. Naprodaj bo tudi zapuščina JLA, ki je ostala v Sloveniji po osamosvojitvi, med drugim tudi 10 tankov M84 in 30 tankov M55S, je nedavno poročala nacionalna televizija. V vojski so še modro tiho in pravijo, da jih letos še ne bodo prodajali, ampak vojska je vojska in tajnih podatkov že ne bodo kar tako izdajali. Tanki so sicer parkirani že vrsto let v garaži v »stalni pripravljenosti«. Zakaj jih bomo (če sploh) torej prodajali šele zdaj? Kaj je zadaj?
S pomočjo sintetične in induktivne metode in, priznamo, ob precejšnji pomoči stricev iz ozadja, ki nam na okno pošiljajo čebljajoče ptičice, smo te tri na videz nepovezane in nepomembne novice združili v celoto. Scenarij je sledeč. Slovenske ceste namenoma še niso dokončali, namenoma je slavnostno niso odprli, namenoma čakajo na najprimernejši trenutek. Razlog tiči v dokončanju drugih dveh novic. Karl Erjavec, sicer naskrivaj dober prijatelj Zorana Jankovića, je bil v Moskvi seveda v vlogi njegovega tajnega odposlanca. Ne pozabimo, Karl je bil tudi že obrambni minister! Natančno je proučil, kako se organizira največjo vojaško parado v najlepšem mestu. Načrt je zdaj vendarle pripravljen. Mestna občina Ljubljana bo, čisto po naključju seveda, edini dražitelj vojaških tankov in bodo postali njena last. Slovenska cesta bo dokončana v nekaj tednih. In Ljubljana bo končno dočakala največjo vojaško parado v svoji zgodovini. Po novih tlakovcih se bodo vozili moderni ljubljanski tanki, v prvih vrstah pa hodili mestni redarji, ki bodo z glasnim »hura« pozdravljali župana najlepšega mesta. Vse bo teklo kot namazano, kajti minister Karl bo poskrbel za najmanjšo podrobnost. Na vrhuncu parade bodo razkrili novo tablo na začetku te najpomembnejše ljubljanske ceste. Na njej bo pisalo Titova cesta. In svet, sploh pa Ljubljana, bo spet normalen.
