Znova se bliža dogodek, o katerem imajo vsi svoje mnenje in v katerega so nekaj dni uprte oči (bolj kot ušesa) velikega dela Evrope – gre seveda za tradicionalni izbor za pesem Evrovizije, ki bo letos za nameček jubilejni, to bo namreč že 60. evrovizijsko tekmovanje po vrsti. Prvi polfinale bo čez teden dni, 19. maja, drugi, v katerem bo nastopila tudi Slovenija, 21. maja, finalni večer pa bo sledil v soboto, 23. maja. Kdo spada med letošnje favorite, kaj napovedujejo stavnice in ali je mogoče pričakovati, da bo morda Evrovizija prihodnje leto potekala v Ljubljani?

Le sedem neangleških pesmi

Zaznati je, da je med skupno 40 izvajalci, ki bodo v imenu svojih držav nastopili na letošnjem dogodku, več mladih avtorjev kot prejšnja leta, kar se sliši tudi v žanrskih pristopih posameznih skladb – ti so sodobnejši, bolj aktualnoradijski. Če si najprej ogledamo statistiko oziroma številke: porast števila duetov, teh je kar sedem, gre najbrž pripisati lanski nizozemski uspešnici, ki je pristala na drugem mestu. Prevladujejo solistične izvajalke, ki jih je 18, solo izvajalcev je zgolj devet, skupin je še manj – le pet, trio pa je samo eden.

Le sedem pesmi bo odpetih v maternem jeziku, ki ni angleščina: te »pogumne« države, katerih besedila skladb bo razumelo dosti manj ljudi kot pri tistih, ki so se odločile prepevati v angleščini (ta ostaja najbolj priljubljen evrovizijski jezik), so Italija, Španija, Francija, Finska, Portugalska, Črna gora in (delno) Romunija. V prvem polfinalu bo nastopilo 16, v drugem pa 17 držav, v finalu pa se bo kvalifikantkam pridružilo še dodatnih sedem držav, kamor so avtomatsko uvrščene lanska zmagovalka (Avstrija) in tako imenovanih velikih pet (Francija, Nemčija, Italija, Španija in Velika Britanija), ki se jim je letos kot enakopravna gostja tekmovalka pridružila še Avstralija, kjer evrovizijsko tekmovanje sicer prenašajo že od leta 1983.

Na Dunaj ogromno Slovencev

Sinonim za Evrovizijo je pri nas Miša Molk, večletna vodja projekta Ema na nacionalni televiziji in dolgoletna članica referenčne skupine EBU za pripravo in izvedbo pesmi Evrovizije. Zato smo vprašanje, ali imamo morda Slovenci letos s trendovskim duom Maraaya in skladbo Here for You morda aduta v rokavu, najprej naslovili nanjo. »Slovenija nima slabe predstavitve. Marjetkin glas je nadvse zanimiv in zaznaven, pesem pa je radijsko zelo uporabna,« o naših možnostih razmišlja Molkova. »Predvsem pa je pri morebitnem uspehu pomemben naš siceršnji angažma, v katerem je Raay pravi mojster, in seveda naš celostni nastop na sceni. Toda vedeti moramo tudi, da lahko veliko dobrega ali slabega naredijo komentatorji; le malo je med njimi poznavalcev glasbe, če pa so, so kruti. Adut našega dvojčka je vsekakor angažiranost in poudarek na sodobnem radijskem pop komadu.«

Molkova meni, da lahko letos preseneti prav Slovenija. Pa nam gre to, da je tokrat Eurosong v sosednji Avstriji, kaj na roko? »Prav nič. Razen tega, da bomo porabili manj denarja, ker smo blizu. Nekaj bomo prihranili že s tem, da smo šele v drugem predizboru. No, tudi kakšna naveza z avstrijskim komentatorjem bi nam morebiti prav prišla – za dobro besedo,« je prepričana Molkova. Z njo se strinja tudi predsednik društva slovenskih ljubiteljev Evrovizije OGAE Miran Cvetko, ki meni, da razen poceni prevoza ni velike prednosti v tem, da je Evrovizija letos na Dunaju. Dodaja pa, da bi lahko to izrabili vsi Slovenci, ki živijo ali delajo v Avstriji, in bi v finalu glasovali za našo državo. Po podatkih OGAE bo zaradi Eurosonga Dunaj obiskalo ogromno Slovencev, tako oboževalcev kot tudi tistih, ki tam živijo; že naših novinarjev bo zaradi bližine dogodka veliko. Cvetko zato napoveduje, da bo letošnja Evrovizija za Slovenijo v vseh pogledih rekordna – tudi uvrstitev dua Maraaya. Do zdaj smo Slovenci najvišje prilezli do sedmega mesta, in to dvakrat, prvič leta 1995 (to mesto je zasedla Darja Švajger s skladbo Prisluhni mi), drugič pa leta 2001 (Nuša Derenda s pesmijo Energy).

Večne kalkulacije za finale

Slovenija se bo v drugem predizboru predstavila predzadnja (16.) med nastopajočimi, za uvrstitev v finale pa se mora duo Maraaya uvrstiti med prvih deset. »Po mojem občutku bodo izpadli Poljska, Izrael, Malta in San Marino. Za druge si ne upam trditi, odpasti pa jih mora sedem. Kako bodo točke letele po sosedski naklonjenosti, ne vemo, to je vedno kalkulacija. Recimo: koliko točk bo Slovenija namenila Črni gori, če sploh, koliko Latvija Litvi in obrnjeno, pa Norveška Švedski... Ciper denimo v drugem polfinalu nima družbe Grčije in zato tudi ne zagotovljenih 12 točk, Islandija bo imela morda podporo dveh skandinavskih in dveh baltskih držav…« pojasnjuje Miša Molk, ki računa, da Slovenija s prebojem v finale ne bi smela imeti težav. Na stavnicah sicer najbolje kaže Švedski in Estoniji, med državami iz našega dela Evrope pa je na stavnicah prva prav Slovenija.

Da bo Slovenija na Evroviziji letos »končno dobila zasluženo mesto«, je prepričan tudi Uroš Pirnar, nekdanji sodelavec portala Evrovizija.com in evrovizijski navdušenec. »Tokrat imamo dejansko možnosti za zmago, saj je že pesem takšna, da v moji glavi odmeva, vse odkar sem jo prvič slišal. Morda imamo nekaj več možnosti tudi, ker sta Maraaya prodrla čez precejšen del Evrope, saj njuna matična založba prihaja iz Italije, skladba pa je bila uradno izdana še v Belgiji, Nemčiji in Španiji. Mogoče bomo dobili celo nekaj pomoči od Avstralije, saj je ta slog glasbe tam precej razširjen. Slovenijo po možnostih dokaj visoko uvršča tudi evrovizijski spletni portal Wiwibloggs.«

Miran Cvetko še dodaja, da letos najbolj izstopajo skladbe Švedske, za katero med oboževalci vlada največ zanimanja, Italije, ki jo zastopa njihova različica skupine Il Divo, Izraela, ki ima enega od redkih poskočnih komadov, in Belgije, ki na Dunaj pošilja 17-letnega mladeniča s skladbo, ki navdušuje predvsem mladino. Če je verjeti poznavalcem, se Sloveniji nemara obeta prva uvrstitev med prvih pet, glede morebitne zmage naših pa so zaradi preteklih razočaranj vsi zelo previdni – navsezadnje je Evrovizija predvsem loterija, ki po podeljevanju točk bolj kot na glasbeno tekmovanje spominja na športni spektakel. In tudi tu imajo zadnjo besedo sodniki in ne navijači.