A Musa T. Abidov si je premislil in lani obvestil občino, ki mu je zaradi neizpolnjenih obveznosti iz pogodbe začela zaračunavati mesečno pogodbeno kazen, da namerava od pogodbe odstopiti. Ker naj bi bilo v pogodbi zapisano, da bi v tem primeru poleg Rimskega vrelca, za katerega bi iskala nove kupce, v lasti občine ostala celotna kupnina, se ruski poslovnež ne pusti tako zlahka odpraviti. Župan Tomaž Rožen je že pred časom dejal, da si prizadevajo za kompromis, v skrajnem slučaju pa nameravajo Rimski vrelec dobiti nazaj s tožbo, česar pa si, kot kaže, ne želi nobena od sprtih strani, še najmanj občina. To bi lahko bilo povezano z vsebino izrazito slabo sestavljene kupoprodajne pogodbe. Občino smo večkrat prosili za vpogled v pogodbo, a so vsakič trdili, da ne gre za dokument javnega značaja, saj je bila pogodba sklenjena z zasebnim investitorjem.
Zaračunali že za skoraj sto tisočakov kazni
Čeprav so sklep o prodaji potrjevali svetniki na občinskem svetu, tudi oni niso videli pogodbe in ne vedo, kaj natanko piše v njej. Zato nikogar ne čudi dejstvo, da se zdaj vsi sprašujejo, kaj piše v pogodbi, ki je občina ne da iz rok. Tudi nekateri odvetniki so (seveda neuradno) prepričani, da je kupoprodajna pogodba za občino neugodna. Ravenski župan Tomaž Rožen pravi, da so stvari na mrtvi točki, in priznava, da bi se sodni poti raje izognili. »To si želimo, ni pa nujno, da nam bo uspelo. Želimo si razhod z vračilom Rimskega vrelca s strani lastnika in vračilom kupnine, zmanjšane za denarne kazni iz pogodbe, z naše strani. Vsak mesec zamude pomeni dva odstotka kupnine od 480.000 evrov, kar znaša 9.600 evrov na mesec. Zamuda znaša že skoraj leto dni,« pojasni Rožen.
Čeprav občina Abidovu vztrajno pošilja račune, ta ni poravnal še nobenega zahtevka, saj izpodbija tako to kot več drugih določil pogodbe. Župan meni, da bi status quo najlažje presekal nov kupec oziroma investitor, ki pa ga žal ni. »Interesenti prihajajo na občino, a jih lahko le informiramo, saj nismo več lastniki vrelca. Ta še vedno ni prenovljen, kar je naš cilj.«
Rešitev znana kmalu?
Zadnji pogodbeni rok, do katerega bi moral nov oziroma prenovljen zdraviliško-rehabilitacijski kompleks v Kotljah odpreti svoja vrata, se je iztekel prvega avgusta lani. Na varovalke, ki naj bi jih občina vnesla v pogodbo, da bi se zavarovala pred neizpolnitvijo pogodbenih zavez, se očitno ni mogoče zanašati. Kaj namerava storiti ruski poslovnež Musa T. Abidov in kakšna je njegova plat zgodbe, smo vprašali njegovo zastopnico, odvetnico Sabino Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin & Zavašnik: »Še vedno upamo, da se bomo z občino lahko dogovorili po mirni poti, saj uradno od pogodbe še nismo odstopili,« je dejala in dodala, da je dogovor zelo blizu in bo razplet morda znan že v nekaj tednih.
Kot so nam neuradno zatrdili naši viri, ki se na tovrstne posle spoznajo, občina nima pravice omejevati lastninske pravice družbe IIPM, ker ni pravne podlage, po kateri bi bil mogoč prenos lastništva nazaj na občino. Pogodba naj bi imela številne luknje in bila v večjem delu nična. Kakor koli, predvsem prebivalci Kotelj upajo, da bo do nekakšne rešitve res prišlo, saj bi morebitna sodna pot zainteresirane kupce od nakupa Rimskega vrelca oddaljila še za nekaj let.
