Na razstavi, ki jo bodo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje odprli v četrtek, 14. maja, ob 19. uri, bodo predstavljeni moderni urbanistični načrti, koncepti, programi in intervencije, ki so jih ustvarile generacije urbanistov in arhitektov v obdobjih po Maksu Fabianiju. Kot antipod temu bodo predstavljeni izzivi, pred katere je urbanizem postavljen danes. Razstava, katere kustos je Matevž Čelik, bo na ogled do 18. oktobra.
Zgodovina urbanističnega načrtovanja
Na sprehodu skozi zgodovino modernega urbanizma bodo obiskovalci lahko spoznali zgodovino urbanističnega načrtovanja, od natečaja za regulacijo Ljubljane leta 1895, do nadaljevanja med obema vojnama, s Plečnikovimi romantičnimi poskusi oblikovati idealno in humano mesto ter razvoja urbanizma v pragmatično tehnično disciplino, ki je stala v ozadju prostorske hiperprodukcije takoj po drugi svetovni vojni. Strokovna prizadevanja urbanistov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so vključevala širjenje znanja skozi razstave, kot sta bili predstavitev "Idealne soseske za 5000 prebivalcev" leta 1958 Zagrebu in razstava "Stanovanje za naše razmere" dve leti prej v Ljubljani. Te študije so pripravile teren za gradnjo mesta po modelu sosesk v prihodnjih desetletjih. Urbanizem se je razvil v interdisciplinarno vedo, ki je skrbela za načrtovanje velikih stanovanjskih kompleksov, kot so Ruski car (Mušič, Starc, Bežan) in BS3 (Ilija Arnautovič) ter Murgel (Marta in France Ivanšek).
Prostorska politika in strategija prostorskega razvoja v predalu
Skozi številne projekte, dileme in polemike je urbanizem v 20. stoletju razvil kompleksen strokovni aparat in ob koncu tisočletja s svojimi trčil ob nove mehanizme tržnega gospodarstva, procesov odločanja in državljanskih pobud. Prehod v novo tisočletje je na državnem nivoju zaznamoval obsežen program gradnje avtocest in podreditev načrtovanja seznamom zasebnih pobud na račun celovitih vizij. Prostorska politika in strategija prostorskega razvoja (2004) sta obležali v predalih, kot dokumenta, ki sta sama sebi namen. Pritisk zasebnih investitorjev na urbanistično načrtovanje se v času gospodarske konjunkture še stopnjuje in zgolj v mestnem središču Ljubljane, znotraj Fabianijevega ringa, v tem času načrtujejo dvanajst novih nebotičnikov.
Z recesijo novi izzivi za urbanizem
Z recesijo se za urbanizem odpirajo novi izzivi v zvezi s številnimi bankrotiranimi gradbišči, na račun katerih so iz rabe izvzete številne pomembne mestne površine. Obenem je Ljubljana v istem času zasijala z na novo urejenimi javnimi prostori in se posvetila uvajanju bolj trajnostnih prometnih režimov v mestnem središču. Poleg prometa pa za urbanizem pomembna izziva predstavljata tudi oblikovanje novega vključujočega, demokratičnega modela, kjer bodo državljani razumeli svojo odgovornost za skupni prostor in odziv na klimatske spremembe, ki se odražajo v vse pogostejših naravnih ujmah in skoraj vsako leto prizadenejo velik del prebivalcev Ljubljane.
