Tisto stoletje mnogi označujejo za začetek obstoja slovenskega naroda, saj so bile na nekem letaku prvič natisnjene slovenske besede »stara pravda« in »le vkup uboga gmajna«, Primož Trubar pa je izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku.
Ob letošnji 500. obletnici velikega vseslovenskega punta, ki je zajel območja pretežnega dela sedanje Slovenije, je in bo pri nas potekalo več priložnostnih spominskih prireditev. V Slovenskih Konjicah so 19. aprila zelo živo ponazorili tamkajšnji punt, 23. aprila so v kočevskem pokrajinskem muzeju odprli razstavo o kmečkih uporih, ki ji bo 4. junija sledila še predstavitev v celjskem pokrajinskem muzeju, in druge manjše prireditve v raznih krajih Slovenije.
Osrednja proslava ob 500-letnici kmečkih uporov bo v petek, 19. junija, na grajskem dvorišču v Brežicah. Po besedah direktorice brežiškega Posavskega muzeja Alenke Černelič Krošelj, vodje organizacijskega odbora, bo prireditev potekala na predvečer dogodka, ko je 9000 upornih kmetov junija 1515 zavzelo grad in ga požgalo. Brežice z okolico so bile leta 1573 tudi prizorišče velikega slovensko-hrvaškega upora pod vodstvom Matije Gubca in Ilije Gregoriča, ki se je tako kot tisti iz leta 1515 za kmete končal porazno.
V uvodnem delu osrednje prireditve bo zgodovinar Boris Hajdinjak, eden najbolj vztrajnih raziskovalcev 16. stoletja, predstavil nekaj novih zgodovinskih dejstev v zvezi s tistim slovenskim uporniškim obdobjem, ki se v določenih delih razlikujejo od doslej znanih, slavnostni govornik pa bo zgodovinar Vasko Simoniti.
Leto spominov na uporno 16. stoletje, ki, kot pravi zgodovinarka Petra Svoljšak, med Slovenci zbuja kolektivni spomin na velike zgodovinske dogodke, med katere sodita tudi obe svetovni vojni, se bo končalo novembra z znanstvenim simpozijem, na katerem bodo vodilni strokovnjaki osvetlili slovenski uporni duh od leta 1515 do danes.
