»Ko načrtujemo kopalnico, premislimo, katere elemente potrebujemo,« svetuje arhitektka Špela Modic, vodja studia za notranje oblikovanje Prostorama. »Obvezna oprema so umivalnik, ogledalo, omarice, straniščna školjka in prha ali kad, pogosto tudi bide in vedno bolj priljubljen pisoar. Če ne gre drugače, je v njej pralni stroj, morda tudi sušilnik; v tem primeru je treba nameniti nekaj prostora umazanemu perilu. Veliko kopalnic ima radiator, nekatere tudi nebodigatreba grelnik. Uživači, ki imajo dovolj prostora, si omislijo tudi savno, ležalnike, mizo za masažo … Kje je najpametneje začeti? Najprej razmislimo, kako bi načrtovali idealno kopalnico, potem pa zaradi prostorskih omejitev sklenimo kompromise, saj se pogosto izkaže, da se prav vseh pravil ne moremo držati.«
Sorodni sanitarni elementi za skladnost
Kopalnico hkrati uporablja več članov družine in pogosto se zgodi, da si nekdo umiva zobe, ko bi drug rad vstopil, zato umivalnika ne postavljamo takoj za vrata. Straniščna školjka naj ne bo osrednji element, ki ga zagledamo, ko odpremo vrata. Idealno bi bilo, da bi kotiček za stranišče nekoliko ločili od preostalega dela. Lahko ga delno zakrijemo s prho ali kadjo, dobre so tudi rešitve s pregrado, ki ponuja sedečemu nekaj zasebnosti. V prostornih kopalnicah si lahko privoščimo celo to, da zanj predvidimo prostor znotraj prostora. Najlepše in najbolj praktično je, da školjka in bide stojita drug ob drugem, enako velja za pisoar. Sanitarni elementi naj bodo oblikovno sorodni, iz iste serije, da kopalnica deluje kot usklajena celota.
»Ko načrtujemo umestitev kabine za prhanje ali kopalne kadi, imejmo v mislih, da je to del prostora, ki je visoko obložen s keramiko,« pravi Špela Modic. »Če bomo imeli oboje, je najlepše, če sta elementa ob isti steni, ki je v celoti v keramiki. Tako dosežemo eleganten videz kopalnice in minimalno površino s keramiko obloženih sten.« Kotne kadi v kopalnici zavzamejo več volumna, so pa po dolžini v resnici krajše. Prosto stoječa kad pride do izraza takrat, ko je okrog dovolj prostora. Če imamo prostor, pralni in sušilni stroj postavimo izven kopalnice, v utiliti ali v dnevno stranišče. V kopalnici ju lahko zapremo z vrati, seveda pa ne smemo pozabiti na ustrezno prezračevanje. Vrata tudi ublažijo hrup, ko so stroji vključeni. Če je v prostoru grelnik vode, je najbolje, da je skrit v isti omari.
Namesto keramike tudi zidne barve
Da kopalnica res deluje kot »podaljšek« dnevne sobe in ne zgolj umivalnica, poskrbimo z izbiro talnih oblog in obdelavo sten. V sodobnih kopalnicah so stene pobarvane z zidnimi barvami – mokre stene pobarvamo z vodoodporno pralno barvo, suhe pa lahko z običajno. S keramiko, najbolje iste vrste, obložimo stene tam, kjer je to nujno potrebno; navadno so to tla in stene v prhi ali okoli kopalne kadi. Da so enotnega videza, izbiramo plošče večjih formatov. Po stenah lahko nadaljujemo z enakimi ali manjšimi formati. Fuge naj bodo po barvi čim bolj podobne barvi ploščic. Če keramiko obložimo vse mokre stene, se odločimo za različne formate in barve iste serije ali dekorativno keramiko. Kombiniranje je stvar okusa, vendar so trendi takšni, da so ploskve enotne in obrobe nezaželene. Majhna kopalnica z vertikalnim dekorjem in večbarvno keramiko v pasovih deluje razdrobljeno.
Poleg običajnih dekorativnih ploščic se vračajo retro- in etnovzorci. Z dekorjem lahko obložimo steno v celoti ali pa samo jasno omejen del. Lesene obloge so za pogumne, zato so nekoliko manj pogoste. Če se odločimo za lesena tla, se zavedajmo, da je treba nanje malo bolj paziti, razen če uporabimo les za ladje. Ploščicam v imitaciji lesa se ogibamo, saj imajo tako kot vse imitacije pridih neiskrenosti. Tudi prave funkcije nimajo, saj je les topel na dotik, še tako dobra imitacija pa vedno ostaja hladna. Če si želimo lesa, pa z njim ne upamo obložiti tal, si omislimo leseno pohištvo ali pa domiselno stensko oblogo. Tla in stene lahko obdelamo tudi s samorazlivnimi masami in premazi ali z oblogami iz kavčuka. Učinek oaze za sproščanje dosežemo tudi s tapeto s sproščujočim motivom.
Nevtralni odtenki in primerna razsvetljava
Kaj pa barve v kopalnici? Opremo, ki jo je težko menjati, raje izberimo v nevtralnih odtenkih. »Ko si ogledujete barvito ponudbo keramičnih ploščic, imejte v mislih, da vas bodo po vsej verjetnosti spremljale nadaljnjih dvajset let,« svetuje Špela Modic. »Če si želite kopalnice v intenzivnih odtenkih, je najbolj smiselna izbira nevtralna keramika, kombinirana s pobarvanimi stenami, ki jih zlahka prebarvate drugače in prostoru vdihnete popolnoma novo podobo. Pri izbiri barve se prepustite svojemu okusu in navdihu, poskrbite pa za dovolj beline, ki prostor uravnoteži. Vedeti morate, da bo izbrana barva odsevala tudi na vašem obrazu, ko se boste pogledali v ogledalu. Kopalnice so praviloma manjši prostori z malo ali celo brez naravne svetlobe. Topli odtenki nas bodo polepšali, intenzivni hladni pa našemu tenu dodali nezdrav pridih.«
Premišljena osvetlitev je ključnega pomena, saj potrebujemo tako močno delovno svetlobo kot tudi različne ambientalne vire. Ker pa kopalnica sodi med mokre prostore, je treba upoštevati tudi pravila o zaščiti pred vodo. Nad umivalnik sodi dobro osvetljeno ogledalo. Luč na stropu ali nad ogledalom ni najboljša izbira, saj se na obrazu pojavijo sence. Primerna je razpršena svetloba z leve in desne, dodatno tudi z zgornje strani. Idealna rešitev so ogledala z vgrajenimi svetili ter vgradne ali nadgradne fluorescenčne sijalke, ogibajte pa se halogenskim reflektorjem. V pršnih kabinah pogosto v strop vgradimo svetila z ustrezno zaščito ali pa so pršne glave že opremljene z virom svetlobe, ki spreminja barvo in nas razvaja s kromoterapijo. Za sproščeno vzdušje poskrbi ambientalna razsvetljava – lučke v tleh, v robu kadi, LED-trak v senčni fugi ob steni ali na stropu ali »zvezdno nebo« nad kadjo.
Fotografije: Alain Šik
