Lahko se le vrti

Aparati, ki nimajo te funkcije, namreč ne zagotavljajo volumnov, ki smo jih predvideli in na njih nastavili difuzorje. Te naprave delujejo tako, da se ventilatorji vrtijo z določeno močjo, kar pa ni povezano z dejanskim volumnom, ki ga proizvajajo v sistemu. Torej se ventilator vrti in deluje, volumen prečrpanega zraka pa je neznanka in četudi bi zračni kanal zaprli, bi ventilator deloval z enako močjo. To je seveda lahko nevarno za zdravje, saj aparat oziroma sistem ne zagotavlja tistega, kar je pričakovano in zahtevano. Če se denimo rozeta za vstopni zrak zamaže z umazanijo ali pozimi povsem zaledeni, aparat deluje, kot da tega ni, in se vrti z enakimi obrati.

Povsem drugače delujejo aparati s funkcijo CVC. Ti zagotavljajo volumen, ki je nastavljen, tako da če se poveča upor v instalaciji zaradi umazanije na filtrih ali če se zamaši dovodna rešetka za zrak, povečajo moč delovanja, ventilator pa se, da bi zagotovil projektiran volumen, vrti hitreje. V primeru velike zamašitve deluje z največjo močjo, kar se pokaže tudi s hrupom. Naprava torej tudi tako opozori uporabnika, da je nekaj narobe.

Določen volumen zraka

Rekuperatorja brez funkcije avtomatskega zagotavljanja konstantnega volumna ne priporočam, saj ni pomembno, da aparat le deluje in »ropota«, ampak je bistveno, da dovaja projektiran in določen volumen zraka. To je tudi pomemben zdravstveni element zagotavljanja kakovosti, zato bo ta funkcija kmalu obvezna pri vseh napravah, ki se prodajajo v Evropi, v nekaterih državah (Francija) pa ta zahteva že velja.

Rekuparatorji s funkcijo CVC torej dovajajo natančen volumen zraka ves čas svojega delovanja, ne glede na nastavitev dovodnih in odvodnih elementov ter upora v ceveh. Seveda pa bo naprava delovala z večjo močjo, z večjo porabo energije, če bo morala premagovati večji upor v cevni napeljavi in če bodo končni elementi preveč priprti. Končni elementi naj bodo zato čim bolj odprti, da ima pretok zraka čim manjšo hitrost in je upor čim manjši. Priprti ventili praviloma zaradi velike hitrosti zraka ustvarjajo temen obroč umazanije okoli difuzorja.

Odločilna najdaljša cev

Glede upora v cevnem razvodu je investitorjem večkrat težko pojasniti, da število fleksibilnih cevi prav nič ne vpliva na upor celotnega sistema. Upor napeljave je enak uporu najbolj dolge cevi ali vodnika, ki ima največji upor, in ničesar drugega. Torej ima lahko sistem neskončno veliko število cevi, dolgih denimo do 15 metrov, in le eno cev, ki je dolga 20 metrov, pa bo upor cevne instalacije enak le uporu v tej najdaljši cevi. Trditev, da pahljačasti razvod (oktopus) s fleksibilnimi cevmi zaradi velikega števila vzporednih vodnikov povzroča večji upor kot klasični razvod z jeklenimi cevmi, je zato popolnoma neresnična. Kljub temu je v praksi to napačno mnenje kar prisotno, celo med inženirji.