»V prvem polčasu, ki je bil eden naših najboljših v tej sezoni, smo igrali odlično v obrambi in napadu. V drugem smo po vodstvu z 18:14 padli v črno luknjo in zaostali z 19:24, a v dramatični končnici smo se vrnili med žive. Na koncu smo tesno, toda zasluženo zmagali,« se sobotne tekme v Rdeči dvorani spominja Žiga Mlakar, ki je k minimalni zmagi proti favoriziranemu Gorenju prispeval kar šest zadetkov. V 55. minuti so Mariborčani spet vzpostavili rezultatsko ravnotežje (27:27), v naslednji minuti je bilo še zadnjič izenačeno (28:28), zmagoviti zadetek za končnih 29:28 za ekipo trenerja Borisa Deniča pa je pol minute pred koncem dosegel Tine Poklar.
V polfinalu se igra na dve zmagi, povratna tekma pa bo pojutrišnjem v dvorani Tabor. Na vprašanje, ali je zdaj večji pritisk na Gorenju (v soboto je igralo brez ideologa igre Staša Skubeta zaradi poškodbe mečne mišice), ki v tem dvoboju velja za favorita, ali na Mariboru, ki si je z uspehom v Velenju sam naložil breme na svoja ramena, skoraj 25-letni Mlakar (rojstni dan bo praznoval v soboto) odgovarja: »Gorenje je bilo v vlogi favorita že na prvi tekmi v Rdeči dvorani, v Mariboru pa bo pod večjim pritiskom. Zato gremo lahko v tekmo malce bolj sproščeno in neobremenjeno, a vseeno na polno in z željo, da ponovno spravimo Velenjčane na kolena. Že v soboto smo dokazali, da smo tega sposobni celo v gosteh, zato ne vidim razloga, da ne bi slavili tudi v Taboru in se uvrstili v finale.«
Če se bo to zares zgodilo (ob zmagi Gorenja bo morebitna tretja in odločila tekma v sredo, 20. maja, v Velenju), se bo Mlakar v velikem finalu verjetno pomeril s Celjem Pivovarno Laško, svojim nekdanjim in bodočim klubom. »Že v sredo sem v zadnjem krogu rednega dela lige v dresu Maribora gostoval v Zlatorogu, občutki pa so malce nenavadni. A ko igraš, pozabiš na vse in odigraš tekmo tako kot vsako drugo. Boriš se za svoj trenutni klub in skušaš storiti vse za njegovo zmago, ne pa za nekdanjega ali bodočega,« pravi levoroki Mlakar, ki ga seveda ni presenetila visoka zmaga Celjanov na prvi tekmi drugega polfinala proti Trimu iz Trebnjega s 35:20 (18:11).
Mlakar, ki se vsakodnevno vozi na treninge iz Celja v Maribor in nazaj, je pred letošnjo sezono zapustil pivovarje, po njej pa se vrača v matični klub, za katerega je v članski konkurenci odigral 144 tekem in dosegel 309 zadetkov. »Celje sem zapustil predvsem zaradi premajhne minutaže in ker se nismo dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Klub se je na mojem igralnem položaju dogovoril z Davidom Miklavčičem in Šimetom Ivićem, jaz pa za enoletno sodelovanje z Mariborčani. A februarja letos so me poklicali iz celjskega kluba, mi ponudili drugačne pogoje in pogodbo,« pojasnjuje Žiga, ki nima izrazitega rokometnega vzornika, navdušuje pa se nad Švedom Kimom Anderssonom in Makedoncem Kirilom Lazarovom.
Zaradi številnih rokometnih obveznosti (treningi, tekme, potovanja...) ima Mlakar zelo malo prostega časa. Če se bodo Celjani v naslednji sezoni uvrstili v evropsko ligo prvakov, bo imel časa za svoji najljubši nerokometni dejavnosti, obisk kina in sprehode, še precej manj. »Želel sem se vrniti v Celje in upam, da bom v naslednji sezoni dobil čim večjo minutažo na igrišču. Če v naslednjih tednih in mesecih ne bo prišlo do kakšnih igralskih okrepitev na položaju desnega zunanjega igralca, si bova minutažo delila s Hrvatom Šimetom Ivićem. Prepričan sem, da se bova dobro dopolnjevala in da lahko uspešno pokrijeva sezono na tem položaju,« napoveduje Žiga (nadomestil bo Davida Miklavčiča, ki odhaja v francoski Tremblay), ki na bližnjem sklepnem turnirju najboljših štirih klubov v evropski ligi prvakov v Kölnu, na katerem bodo igrali Barcelona, Veszprem, Kiel in Kielce, kljub lanskemu presenetljivemu razpletu (naslov prvaka Evrope je osvojil Flensburg) vendarle največ možnosti pripisuje Barceloni.