»Četrto mesto je kar v redu. Vedel sem, da bo to ena od lepših priložnosti. Zaradi tega sicer nisem čutil posebnega pritiska. Priložnosti pa res nisem najbolje izkoristil. Upam, da se bo na kateri od naslednjih bolje izšlo in ponovim lanski uspeh iz Trsta,« je Luka Mezgec (Giant - Alpecin) razmišljal po drugem dnevu 98. izvedbe italijanskega Gira, ki ga je v Genovi končal za zmagovalcem Eliom Vivianijem (Sky), Nizozemcem Morenom Hoflandom (LottoNl) in Nemcem Andreom Greiplom (Lotto Belosol). Mezgečev uspeh je dopolnil Grega Bole (CCC) z enajstim mestom, Jan Polanc (Lampre) pa se je v turbulentni etapi s številnimi skupinskimi padci podredil vlogi pomočnika.

Oba hitra Slovenca sta že v uvodni hitri sprinterski etapi opravičila pričakovanja. Dve uvrstitvi med enajsterico za deželo z najmnožičnejšim zastopstvom na število prebivalcev je lep uspeh, a imata oba višje cilje. Kamničan je imel, kot se je videlo na posnetkih, najhitrejšo končno hitrost ob prevozu ciljne črte. V zaključku je naredil opazen pospešek ter priletel mimo legende Alessandra Petacchija, vrstnika Giacoma Nizzola in Michaela Matthewsa. To je dober znak. Slava dedka Gira Alessandra Petacchija, po številu etapnih zmag celo petega najuspešnejšega kolesarja v zgodovini Gira, sicer pri 41 letih peša. Michael Matthews pa je v cilju po zaslugi ekipne zmage Orice GreenEdge v sobotni ekipni vožnji na čas oblekel rožnato majico, v kateri je en dan vozil Simon Gerrans.

»Največ sem izgubil zaradi luknje v zavetrju, ki jo je v zaključku naredil Tom Boonen. Ravno takrat so že začeli pospeševati, zamudil sem sekundo in tega nisem mogel več nadoknaditi. Viviani je celo etapo vozil pametno, močan je in za zmago mu lahko le čestitam,« je Mezgec videl prvi boj sprinterjev na Giru. Ob tem je imel kar dve šibki točki. Od moštvenih kolegov v zaključku ni imel pomoči. V zmagovalni skupini med 80 kolesarji ni bilo klubskih kolegov. Šved Ludvigsson, Američan Haga ter Nemca Arnot in Geschke so zaostali, ujeti ob skupinskih padcih. »Vsi so ostali zadaj. Kar dobro mi je šlo, verjetno pa sem le izgubil nekaj energije več kot drugi. Zaključnih 200 metrov je bilo v hrib in zato zelo zahtevnih, vsak prezgodaj izgubljen naboj energije pa na koncu opazen,« je razmišljal in opozoril na zelo vroč dan. »To je bil prvi vroč dan na dirkah letos. Meni je bilo zelo neprijetno. No, kakor sem videl, nisem bil edini in kar veliko sem jih videl trpeti. Ne vem, kako se bo telo odzvalo jutri,« je ugibal za današnjo tretjo etapo. Zaradi zahtevnega zaključka nima velikih načrtov: »Verjetno je trasa prezahtevna, da bi ostal v ospredju.«

Letošnja trasa Gira ne sloni na ekstremno zahtevnih etapah, ki bi vzbujale posebno pozornost. Je pa več nepredvidljivih, kot je današnja Rapallo–Sestri Levante, od obale v notranjost in nazaj, s 136 kilometri daleč najkrajša. Gorski cilj druge kategorije zahtevnosti Barbagelata (1115 m) je 44 kilometrov pred ciljem ob morju. To bo srž zahtevnosti za sprinterje. Le najbolj vzdržljivi, ki bodo ostali s skupino, lahko upajo na zmago, če jih seveda ne presenetijo ubežniki. Če Mezgec ne goji iluzij, čeprav je pred Girom sicer veliko časa med vadbo posvetil tudi vožnji v klanec, se obeta priložnost za Grega Boleta. Z enajstim mestom na včerajšnji etapi je pokazal dobro formo. »Ah, enajsto mesto. Še sprintal nisem. V vročini sem imel ogromno težav z bolečinami v pljučih in dihanjem, da na koncu nisem zmogel pritisniti do konca,« je nad peklom potožil drugi dan svojega drugega Gira in se po etapi verjetno spomnil zaključka etape dirke Po Sloveniji v Novi Gorici pred štirimi leti, kjer je v solzah moral priznati premoč Elia Vivianija. Zadovoljen je tudi s prispevkom njegove ekipe CCC, ki je bila včeraj opaznejša od Mezgečevega Gianta. Tudi na sobotnem kronometru je CCC osvojil 15., Giant 17. in Polančev Lampre 21. mesto. Glede na izkušnje s Toura in Vuelte ne opaža kakšnih posebnosti. »Vse prve etape so iste. Veliko nervoze, ki na žalost nima pravega pomena, le kup poškodovanih. Je nastradalo kar nekaj dobrih hribolazcev, kot naš Szmyd, ki je v padcu staknil kar nekaj šivov na roki.« Za 29-letnega Blejca je za današnjo tretjo etapo ugodna okoliščina tudi to, da je podobnega kova kot novi nosilec rožnate majice Michael Matthews. Njun lanski dvoboj na dirki Po Sloveniji v Kočevju se je končal z zmago Avstralca, Bole je bil drugi. Ob tem je Orica GreenEdge v uvodnem dnevu do San Rema dokazala, da ima najmočnejšo in najbolj uigrano ekipo, ki bo zagotovo naredila vse, da skupino z rožnato majico pripelje v Sestri Levante. »Lanski moštveni kolega, ki pozna ceste, mi je razkril, da je ključni vzpon mnogo zahtevnejši, kot pričakujemo. Bomo videli, kako bomo priplezali čez,« pristavi Bole, ki sanja, da bi na Giru enkrat le bil pred vivianiji in matthewsi ter jim vrnil za Slovenijo.