Čeprav je lahko pollitrska pločevinka piva tako kalorična kot enaka količina gaziranih sladkih pijač, na njej ni oznak, kakršne morajo proizvajalci dodati brezalkoholnim pijačam. Evropski parlament zato evropski komisiji predlaga, da bi morale tudi alkoholne pijače zadostiti tovrstnim zahtevam. Prav tako bi morali na embalaži navesti njihove sestavine in hranilno vrednost. Alkoholu bi dodali tudi oznake, s katerimi bi pred njegovimi nevarnostmi opozarjali nosečnice in voznike. Potrošniške organizacije so zadovoljne, a stroka opozarja, da bi morali dobro premisliti, katerim ukrepom dati prednost.
»Ko ljudje govorijo o energijskih pijačah, imajo v mislih brezalkoholne pijače, ne vedo pa, da lahko kozarec vina vsebuje toliko kalorij kot ena čokoladna ploščica,« ugotavlja Marjana Peterman, prehranska strokovnjakinja pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Po njenem je evropski parlament s svojo potezo pokazal posluh za potrošnike, od evropske komisije pa pričakujejo, da bo zahteve udejanjila z resolucijo. »Paradoksalno je, da morajo biti brezalkoholne pijače označene, alkoholne pa ne.« Potrošniki, ki bodo imeli na voljo jasne informacije o energijski vrednosti vseh pijač, bodo lažje skrbeli za svoje zdravje, se strinjajo v krovni Evropski potrošniški organizaciji (BEUC).
»Alkoholne pijače izdelujejo s fermentiranjem in destiliranjem naravnega škroba in sladkorja. Zato vsebujejo veliko sladkorja in so precej kalorične,« je v javnem pismu evropskim poslancem spomnila vodja oddelka za hrano in zdravje pri krovni Evropski potrošniški organizaciji (BEUC) Ilaria Passarani. Pri tem je izpostavila britanske podatke, po katerih alkohol zajame kar desetino vsega kalorijskega vnosa pri odraslem pivcu.
Alkohol ima prazne kalorije
Sodeč po mednarodnih primerjavah o letni porabi alkohola bi bil lahko ta delež v Sloveniji še večji. Z 11 litri čistega alkohola na prebivalca med starejšimi od 15 let je po podatkih OECD namreč med državami z največjo porabo, medtem ko je v Veliki Britaniji poraba znašala slabega pol litra manj (evropsko povprečje je bilo dobrih deset litrov alkohola na prebivalca). Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sicer kažejo, da je po letu 2001 v Sloveniji naraščal delež abstinentov in padal delež čezmernih pivcev alkoholnih pijač, medtem ko se delež manj tveganih oziroma zmernih pivcev ni bistveno spreminjal. Slednjih je bilo v letih 2001 do 2008 okoli 72 odstotkov. K (še) bolj premišljenim odločitvam glede pitja alkohola bi, kot slovenski strokovnjaki z NIJZ in drugih inštitucij ugotavljajo v knjigi Alkohol v Sloveniji, pripomogle tudi jasnejše informacije proizvajalcev o izdelkih. Britanska raziskava – ena redkih na to temo – je na primer pokazala, da okoli 90 odstotkov ljudi ne zna niti približno oceniti kaloričnosti kozarca piva.
V zdravstvu so spremembam, ki opozarjajo na ta manj znani vidik alkoholnih pijač, pričakovano naklonjeni. Če mora biti kalorična vrednost označena na marmeladi ali soku, ni nobenega razloga, da bi alkoholne pijače izvzemali, meni klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa iz UKC Ljubljana. »Poleg tega gre pri alkoholu za prazne kalorije, ki so bistveno večja težava kot tiste v sadnem soku. Energijska vrednost dveh steklenic piva je primerljiva celo s solidnim kosilom. A s slednjim človek v telo vnese kup hranil, ki jih organizem nujno potrebuje, ko spije pivo, pa koristi ni, kvečjemu škoda.« Tudi če človek sicer nima težav s telesno težo, ima lahko zato, če del obrokov nadomešča z alkoholom, dodatne težave. Poleg tega alkohol upočasni presnovo obrokov.
Cilji hvalevredni, strokovna podlaga (še) šibka
Vendarle pa vseh pijač ne gre metati v isti koš. Z vidika kalorične vrednosti so posebej problematične mešanice alkohola s sladkimi pijačami, kot so razni radlerji, pojasnjuje Matej Gregorič, prehranski strokovnjak z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Te mešanice so tudi zaradi visoke vsebnosti dodanega sladkorja posebna kategorija. »Zagotovo je sporočilo, da alkohol prinaša kalorije, dobro. Gram alkohola je po kalorični vrednosti zelo blizu enaki količini maščob,« ugotavlja Gregorič.
A čeprav se strinja, da lahko alkohol prispeva k prevelikemu vnosu kalorij, bi morali po njegovem imeti vsakršni ukrepi jasne cilje in močno strokovno podlago. Ta je pri označevanju hranilne vrednosti pijač za zdaj bolj šibka: »Ni dovolj študij, ki bi kazale, kako bo to vplivalo na vedenje potrošnikov.« Po njegovi oceni bi bilo za začetek morda bolj kot označevanje kalorij smiselno, da bi po vzoru opozoril na cigaretnih škatlicah tudi na embalažo alkoholnih pijač natisnili sporočila, ki ciljajo na konkretne dejavnike tveganja. Poleg opozoril za nosečnice in voznike bi lahko na primer dodali tudi opozorila o tveganju alkohola za ženske v rodni dobi in doječe matere.
