Medicinska služba hokejske reprezentance običajno ni izpostavljena javnosti, a ima v času velikih tekmovanj vedno polne roke dela. Ker je turnir v Ostravi za igralce fizično naporen, saj bodo v desetih dneh odigrali kar sedem tekem, imata fizioterapevta Manca Marc in Jurica Franković pomembno vlogo pri regeneraciji moštva. Medtem ko je Marčeva že dolgoletna spremljevalka hokejske vrste, je Franković v industrijski Ostravi premierno spoznal dogajanje na svetovnem prvenstvu najvišjega razreda.
Jurica Franković prihaja iz Zagreba in ima številne izkušnje s fizioterapijo športnikov, saj je deloval v nogometnih, košarkarskih in rokometnih kolektivih, prav tako pa mu ni tuja niti hokejska scena. Ko je Medveščak vstopil v EBEL, je dve leti opravljal naloge fizioterapevta v tem največjem hrvaškem hokejskem moštvu. »Odkar sem zapustil klub, nismo več v stiku. V Zagrebu zdaj igrajo rusko ligo KHL. Želim si, da bi bilo to tekmovanje tudi v prihodnje prisotno v našem mestu,« je rekel Jurica Franković. Zanimivo, da je bilo za našega sogovornika ravno delovanje v Medveščaku ključno, da je postal del slovenske reprezentance. Pred več kot mesecem dni ga je namreč poklical vratar Robert Kristan, ki je bil v času vzpona zagrebškega kluba v EBEL njihov najbolj priljubljen hokejist, in ga vprašal, ali bi se pridružil slovenski vrsti. »Nisem okleval. Ker sem bil brez obveznosti, smo se hitro dogovorili. Ko je Slovenija v začetku aprila gostovala v Zagrebu na pripravljalni tekmi, sem se priključil moštvu in potem odpotoval z njimi na priprave v Kranjsko Goro,« pove.
In kakšen značaj imajo hokejski reprezentanti? Kakšen vtis je dobil? »Ne morem izpostaviti nikogar, saj so vsi fantje zelo prijazni. To je moštvo, zato ne bi bilo pošteno, če bi govoril samo o posameznikih. Če bi treniral denimo hrvaškega teniškega igralca Marina Čilića, bi lahko več povedal o njem, tukaj pa se odlično razumem z vsemi. Zelo sem zadovoljen z izkušnjo,« je rekel Jurica Franković, ki je omenil še posebno vzdušje, ki vlada znotraj moštva. V Ostravi se še posebej posveča masaži hokejistov, ki potrebujejo posebno nego, da se lahko optimalno pripravijo na vsako naslednjo tekmo. Kot je povedal, imajo igralci v dvorani posebno kad, v katero Franković strese tri čebre ledu, sistem pa pripomore k hitrejši telesni osvežitvi. V primerjavi z drugimi športi, v katerih je bil prisoten kot fizioterapevt, je v hokeju več udarcev in odprtih ran, ki jih je treba zašiti: »Gre pa povsod za enako filozofijo. Ključno je, da športnika pripravimo za vse napore.«
Jurica Franković se je dvajset let ukvarjal z judom in večkrat nastopil tudi na tekmovanjih po Sloveniji. Zdaj spremlja vse športe, najbolj pa ga sprošča igranje nogometa in badmintona. Je tudi zagrizen ribič. Ravno zaradi ribolova po Jadranu so ga pred leti že omenjali v hrvaškem tisku. »Ujel sem ribo, za katero so vsi rekli, da je strupena, a jaz tega nisem vedel in sem jo pojedel. Kot vidite, mi ni bilo hudega. Za medije je bila zgodba zanimiva predvsem zato, ker gre za nenavadno ribo, ki se običajno ne pojavljajo na Jadranu. No, jaz sem jo v sedemnajstih letih ujel že dvakrat,« je pogovor sklenil s prigodo.
