S tremi slovenskimi kolesarji, Gregom Boletom (CCC Sprandi), Lukom Mezgecem (Giant – Alpecin) in Janom Polancem (Lampre), se z današnjo ekipno vožnjo na čas med San Lorenzom in San Remom (17 km) začenja 98. izvedba Giro d'Italia. Po lanski zgodovinski zmagi Luke Mezgeca v Trstu ima ena od treh največji tritedenskih etapnih dirk znova močan slovenski pridih. Giro je celo bolj slovenski kot italijanski.
Kamničan Mezgec ne skriva ambicij, da želi ponoviti lanski zgodovinski uspeh. Etapno zmago sanja tudi Bole. V nemški in poljski ekipi sta oba v pomembnih vlogah liderjev. Priložnosti si kljub poznemu pozivu nadeja tudi Polanc. Karavana se bo deželi pod Triglavom najbolj približala 22. maja s ciljem v Jesolu pri Benetkah, trinajsti tekmovalni dan. In najbolj fascinantno: Slovenija ima s tremi predstavniki med 198 kolesarji iz 36 držav največ udeležencev na število prebivalcev.
V boju za rožnato majico se pred začetkom 2498 kilometrov dolge dirke (43.000 metrov višinske razlike) v ospredju kot favoriti pojavljajo Alberto Contador, ki želi dvojček Giro – Tour, Richie Porte in Rigoberto Uran. Med favoriti sprinterskih etap med prvimi vsi omenjajo Luko Mezgeca. Kamničan ima za sabo popolno podporo nemške ekipe nizozemskih korenin. »Glede na traso predvidevam, da se bodo vsaj štiri končale s sprintom glavnine. Morda se bo priložnost ponudila vsaj še na treh etapah. Upam, da bom čim večkrat zraven in se bo vsaj enkrat izšlo,« se nadeja Luka Mezgec.
Med tekmeci bodo predvsem Greipel, Meersman, Nizzolo, Matthews, Viviani in celo legenda Alessandro Petacchi, sedmi na večni lestvici etapnih zmag. Prva priložnost se bo Mezgecu skoraj zagotovo ponudila že v nedeljo v Genovi. »Zdrav sem, motivacija je. Vzdušje v ekipi je dobro, sproščeno in nič drugačno kot pred vsako drugo dirko,« je opisal vtise pred včerajšnjo uradno predstavitvijo ekipe in treningom na trasi ekipnega kronometra. »Občutek z zadnjih treningov in dirke Po Romandiji je dober. V Švici sem dobil potrditev, da sem dobro pripravljen za vožnjo v klanec. Kako bo s sprinti, bom pa moral počakati do nedelje. Glede na to, da je čistih sprinterskih etap bolj malo, sem dal na treningih nekaj več poudarka na intervale v klanec. Lahko rečem, da Giro pričakujem z veseljem,« dodaja 26-letni Mezgec, ki ima poleg zmage še štiri tretja mesta.
»Vedno sem si želel etapne zmage na Giru,« svoje sanje razkriva tudi Grega Bole, ki je z 29 leti le malce nad starostnim povprečjem. »Ker nisem klasični sprinter in hribolazec, zmago težje dosežem in imam manj priložnosti. Upam, da se bo ponudila,« se nadeja član poljske oranžne zasedbe, ki je dobila priložnost s povabilom organizatorja z jasnim namigom, da v ekipi ne sme biti omadeževanega Davida Rebellina. Glede na letošnje uspehe tudi Blejec sodi med najbolj ugledno petnajsterico nastopajočih. V tej dobi, ko »popravila« sposobnosti čez noč niso več očitna, je to dober znak. Prva priložnost Boletu se lahko ponudi v tretji in četrti etapi. Generalko na dirki Po Hrvaški je opravil domala z odliko, predvsem v klanec, kar je lahko zanj as v rokavu.
»Šef ekipe se je za dirko Po Hrvaški odločil, ker je bila kot nalašč za zadnjo pripravo. Po Turčiji bi bila časovno preblizu Gira. Poleg tega je bila konkurenca kar pravšnja. Hrvaška je bila tudi manj utrujajoča, zato je bila regeneracija lažja in hitrejša. Pred startom se malo napetosti že čuti. Motivacija in zdravje sta, ostalo bo pokazala cesta,« se je Bole pred drugo izvedbo (2013) oglasil iz San Lorenza.
Drugi nastop na Giru bi lahko bil za Jana Polanca darilo za 23. rojstni dan, ki ga je praznoval v sredo, a sam si je pred tem želel in načrtoval nastop na avgustovski Vuelti. »Zbolel je Kristijan Durasek, zmagovalec dirke Po Turčiji, nekdo drug je bil že prej poškodovan in kot rezervist sem prišel na vrsto. Ne morem reči, da mi je nastop odveč, a če bi prej vedel, bi se lahko še posebej pripravil ter imel morda kilogram manj. Pripravljenost na zadnjih dirkah je bila na visoki ravni in to je dober podatek. Zaradi tega so me tudi vzeli,« pravi Jan Polanc, ki je bil lani s sodelovanjem v ubežni etapi s četrtim mestom že blizu sanjskega uspeha. Letos je leto starejši, a še vedno med deseterico najmlajših. »Nisem pod pritiskom ali bremenom ekipe. Poskušal bom dobiti kakšno priložnost in jo izkoristiti,« pravi Polanc, ki kljub potencialu za belo majico najboljšega mladega kolesarja o tem pred startom na rožnati dirki ne razmišlja.
