Podjetje Agroind Vipava 1894 Komunalnemu podjetju Ajdovščina dolguje kar 120.000 evrov za vodo in omrežnino. Problem je še večji, ker ima vinska klet tudi na zemljiščih, ki jih je občina Vipava, solastnica komunalnega podjetja, pripravljena prevzeti kot poplačilo za terjatev, hipoteko finančne uprave, saj Agroind ni plačeval davka iz dejavnosti.
Pri poplačilu dolga so v Agroindu računali na pomoč strateškega partnerja, katerega vstop so napovedovali januarja letos. A se do danes iz tega ni izcimilo nič. »Pri nas se je oglasilo več partnerjev, ki so bili zainteresirani za dokapitalizacijo in odkup terjatev od slabe banke. Zagotovili smo jih informacije, pri čemer moram izpostaviti, da ne prodajamo niti terjatev niti lastniških deležev. Prve so v domeni slabe banke, druge lastnikov,« pravi prvi mož Agroinda Boris Jež, ki je vodenje največje vipavske kleti prevzel pred tremi leti.
Tudi v Agroindu zainteresirani za prodajo zemljišč
Komunalno podjetje Ajdovščina jim oskrbe s pitno vodo še ni prekinilo, čeprav je že podaljšani rok za poravnavo dolgov potekel prvega maja. Vipavskega župana Ivana Princesa propadanje kleti žalosti, vendar se boji, da tudi slaba banka ni resna v svojih namenih. »Imeli so že dva ali tri kupce, vendar je očitno, da hočejo podjetje čim bolje prodati. Opozarjam, da cena ne more biti prav visoka, saj se zadnjih deset ali petnajst let v podjetje ni vlagalo. Imamo sklep sodišča za terjatev v višini 40.000 evrov. Druga terjatev, za katero sklep sodišča še ni pravnomočen, je okrog 90.000 evrov. Seveda so v tem času nastali novi neplačani računi. Vendar takšne situacije ne bomo prenašali. Če parcele ne bodo sproščene bremen, bo šla komunala gladko z izvršbo naprej,« napoveduje Princes.
Občina Vipava je v zameno za terjatve pripravljena od Agroinda prevzeti v last parkirišče in zelenice ob osnovni šoli ter med stanovanjskimi bloki. »Zemljišča so na pomembnih lokacijah in naša last, vendar jih že vrsto let uporabljajo občani. Radi bi, da jih začne upravljati občina, za ustrezno kupnino seveda,« je neomajen Jež.
Na Ježa letijo dodatni očitki, ker obveznosti Agroinda ni poravnal, čeprav mu je uspelo prodati mlekarno. A kot odgovarja, je s kupnino poravnal vse upnike, delno tudi komunalo. Poravnal je dobršen del zaostalih plačil do dobaviteljev in dolg za grozdje, ki ga je Agroind imel do 450 kooperantov. Dolg do komunale oziroma do občine Vipava po njegovem izvira iz anomalije, da bi Agroind moral plačevati 6400 evrov omrežnine na mesec tudi po prenehanju proizvodnje v mlekarni.
Slaba banka bi za terjatve skoraj dva milijona
Dolg na račun omrežnine in vodarine nastaja od leta 2012, ko so v Agroindu začeli nasprotovati omenjenim izračunom. S prekinitvijo dobave pitne vode so jim prvič zagrozili lansko jesen. Kljub dogovarjanju in iskanju rešitev z občino, ko so vipavski svetniki Agroindu postavili rok za poplačilo dolga do prvega februarja, se stvari niso premaknile. Nato so jim rok podaljšali še do prvega maja.
Na vprašanje, kakšen je rezervni načrt za primer, če strateškega partnerja ne bo, Jež ni odgovoril. Sicer poudarja, da opravljajo svoje delo po najboljših močeh in da so kljub krizi in likvidnostim težavam poskrbeli za prenovo blagovne znamke. Na kakšen način bo v podjetje prišla kapitalska okrepitev, pa je po njegovem odvisno od lastnikov. 58 zaposlenih naj bi za zdaj še prejemalo redne plače, prav tako naj bi imeli plačane preostale dajatve in prispevke iz delovnega razmerja.
Slaba banka je v začetku letošnjega leta ponudila terjatve do Agroinda naprodaj za 1,9 milijona evrov. 94-odstotna lastnica je Kmetijska zadruga Vipava, šest odstotkov si delita Kmetijska zadruga Sežana in Vipa Holding v likvidaciji ter fizične osebe.