HE Moste prevzela delo HE Završnica
Hidroelektrarna (HE) je sicer obratovala še vse do leta 2005, ko je tako imenovani četrti agregat dokončno dobil mesto v sosednji HE Moste. »Še vedno pa je v uporabi akumulacija, pregrada in vsi cevovodi, kar je pravzaprav velika večina stare HE Završnica,« je povedal vodja HE Moste Anton Koselj. To, sosednjo elektrarno nad znamenito stavbo HE Završnica, so sicer namenu predali leta 1952, danes pa gre za eno izmed štirih elektrarn v verigi zgornje Save v lasti Savskih elektrarn Ljubljana. Leta 2011 so jo temeljito prenovili in je daljinsko vodena iz Medvod. Prav zdaj čistijo mulj pri talnem izpustu, ki ga bodo še letos nadgradili.
Največji projekt HE Moste pa je bil ustavljen pred dobrim desetletjem. Strojnica elektrarne je namreč na plazovitem terenu in radi bi jo premaknili dva kilometra nižje ter povečali njeno moč. A bi bilo za to treba zgraditi tako imenovano izravnalno jezero, ki pa bi poseglo v del mokrišča Brje, zaradi česar je naravovarstvenikom pred leti uspelo projekt ustaviti. »Nismo pa nanj pozabili, saj še vedno menimo, da bi bila ta naložba nujna, če sploh želimo ohraniti HE Moste,« je dejal Koselj. S 75 milijonov evrov vredno naložbo bi moč HE Moste s 13 povečali na 48 megavatov, letno proizvodnjo pa na sto milijonov kilovatnih ur. Zaradi izravnalnega jezera bi bil izkoristek mnogo boljši, saj bi elektrarna proizvajala rezervno in regulacijsko moč, ki jo morajo zdaj kupovati v tujini. Gradnja je tako še vedno umeščena v poslovne načrte Savskih elektrarn Ljubljana, kdaj bi lahko prišlo do uresničitve, pa ni jasno. »Predpogoj za izvajanje načrtovanih projektov je njihova umestitev v prostor ter z omilitvenimi in izravnalnimi ukrepi doseči tudi njihovo sprejemljivost na območjih Nature 2000,« je dejal direktor Savskih elektrarn Ljubljana Drago Polak.
Čakajo na smernice EU
Včerajšnje slovesnosti ob stoti obletnici HE Završnica in 50-letnici Savskih elektrarn Ljubljana se je udeležil tudi infrastrukturni minister Peter Gašperšič, ki je prav glede odnosa med okoljem in elektrarnami dejal, da gradnja novih energetskih objektov odpira možnosti za razvoj novih dejavnosti in delovnih mest, hkrati pa je na primeru načrtovane sklenjene verige z gradnjo manjkajočih hidroelektrarn na srednji Savi izpostavil problematiko umeščanja novih objektov na območjih Nature 2000. »Skupaj trčita dva okoljska cilja. Varovanje narave oziroma ohranjanje biotske raznovrstnosti in pa raba obnovljivih virov oziroma blaženje podnebnih razmer. Dejstvo, da je neko območje zaščiteno, še ne pomeni, da se tam ne morejo umestiti hidroelektrarne, je pa to gotovo zahtevnejše in dražje,« je dejal Gašperšič. Gradnja te in tudi drugih načrtovanih HE v Sloveniji bo tako odvisna tudi od smernic za uporabo hidroenergije na območjih Nature 2000, ki jih pripravlja EU.
