Slovenci so – jebiga, ni preprostega načina, da se to pove – Srbi.

Slovenci so izmišljotina 19. stoletja, nacionalnih preporodov, tuberkuloznih pesnikov, sonetnih vencev, Lublanskih novic in Kranjske čbelice, znanstveno dejstvo so prav toliko kot romantična olja na platnu Antona Ažbeta ali Jurija Šubica, ni česa takega, kot so Slovenci. Tisto, čemur pogovorno rečemo »slovenski narod«, je pravzaprav – zdaj je to jasno – odpadniško srbsko pleme, »alpski Srbi«, veja, ki jo je nesrečna srbska zgodovina ločila od matice in vrgla med italijanske jezuite in nemške protestante.

Saj pravim, težko bo to priznati in se s tem sprijazniti – vprašanje tudi, ali je sploh potrebno, kajti zdaj je stvar dokončna, tako imenovani »Slovenci« so politično dozoreli, medtem dobili državo, grb, himno in hokejsko reprezentanco – toda znanost ne priznava grbov, himen, mitov, legend in plastične nacionalne galanterije. Eksaktna, neizprosna znanost je dokazala: Slovenci so Srbi, najstarejši narod na svetu. Da pa ne bo nesporazumov in dvomov o verodostojnosti neprijetnega odkritja – do njega so prišli prav »slovenski« znanstveniki na stroške »slovenske« države.

Državni svet za kulturo, znanost, šolstvo in šport – to senzacionalno novico ste že slišali – je pred dnevi objavil izsledke dolgoletnih raziskav DNK-spirale pri Slovencih, s katerimi je skupina znanstvenikov pod vodstvom uglednega upokojenega profesorja ljubljanske univerze Antona Perdiha neizpodbitno dokazala, da današnji slovenski narod nima nič skupnega s popularnim zgodovinopisnim mitom o veliki selitvi ljudstev izpod Karpatov niti s tako imenovanimi »slovanskimi brati«, pa tudi z rimsko ali keltsko Evropo ne: analiza DNK-rodoslovja je namreč dokazala, da so Slovenci starodavno, avtohtono evropsko ljudstvo, staro najmanj 7500 let, verjetno pa še precej več, Praevropejci z gensko haploskupino I, staroselci z neverjetnih 46.000 let staža in nemara še več, eden najstarejših evropskih in svetovnih narodov torej.

Ali, če skrajšamo – najstarejši.

Petindvajset let po tem, ko je beograjska historiografska čaršija ob zori novega srbskega hegemonizma z vso avtoriteto ugotovila, da so Srbi najstarejši narod na svetu, ne samo praočetje Hrvatov, Slovencev, Bošnjakov, Makedoncev in Črnogorcev, ampak vsega vesoljnega človeštva – odkritje, ki je še toliko bolj izjemno, ker tedaj ni bilo analiz DNK – so zdaj tudi Slovenci naenkrat najstarejši narod. Prav tisti Slovenci, ki so se nekoč posmehovali patetični potrebi malega zafrustriranega nacionalizma, da bi nas prepričal, kako smo vsi mi po rodu pravzaprav Srbi, Srbi pa najstarejši narod na svetu, 25 let pozneje – potem ko so se že sami Srbi naveličali teh kozlarij in se raje ukvarjajo z gradnjo Dubaja na Savi – sklicujejo državni svet za kulturo in znanost, da bi oznanili, kako so oni evropski Adam in Eva, stari nemara kar okroglih 50.000 tisoč let.

S tem ko so z DNK-analizo znanstveno dokazali, da Slovenci nimajo nikakršne zveze s Srbi, so slovenski profesorji, skratka, dokazali, da so Slovenci pravzaprav isti oziroma – Srbi.

Miloševićeva intelektualna in historiografska čaršija, ki je nekoč – v posmeh omikanega in izobraženega sveta – dokazovala, da smo vsi mi samo Srbi različnih ver, je končno prišla na svoj račun. Ne samo, da se je na koncu dokazalo, da so Hrvati, Bošnjaki in Slovenci pravzaprav Srbi, ampak so to dokazali prav – Hrvati, Bošnjaki in Slovenci.

Kot se spodobi, so to – da so tudi sami mitomanski Srbi – prvi dokazali Hrvati, ko so si v devetdesetih prizadevali dokazati, da so prav oni najstarejši narod na svetu, pradavni Hurahwati s perzijskih planot. Potem so se v začetku tisočletja med mitomanske Srbe vpisali Bosanci, ko so v Visokem odkrili kompleks velikanskih piramid in oznanili, da je v Bosni in Hercegovini pred 25.000 leti živela avtohtona, najstarejša in najbolj napredna civilizacija na svetu. In na koncu so se z DNK-analizo, s katero so dokazali svoj pradavni staroselski nacionalni gen, za mitomanske Srbe izkazali še razumni, racionalni Slovenci, jugoslovanski glas razuma, tisti, od katerih bi človek to najmanj pričakoval in za katere celo sami srbski mitomani niso bili povsem prepričani, če so res čisti Srbi.

Treba bo priznati in se s tem sprijazniti, kajti izkazalo se je, da so imeli stari Vuk Stefanović Karadžić in cela divizija utrganih srbskih mitomanov, akademikov, zgodovinarjev, piscev, pesnikov, novinarjev, popov in amaterskih antropologov, ki so pred 25 leti nadaljevali tam, kjer je on nehal, prav. Slovenci so – tako kot Hrvati in Bosanci – čisto navadni Srbi.

Tudi Srbom ne bo lahko priznati, tudi oni se bodo težko sprijaznili s tem, toda pokazalo se bo, da je imel stari Anton Perdih prav: 50.000 let stari Slovenci so – morda bo slišati zapleteno, a znanost ni vedno preprosta in laiku razumljiva – pravzaprav najstarejši Srbi na svetu: še celo perzijski Hrvati, da o bosanskih faraonih niti ne govorimo, so se izkazali za mnogo starejše Srbe od Srbov.

Jebiga, ni preprostega načina, da se jim to pove, toda Srbi so – če skrajšamo – najmlajši od vseh Srbov.