Ob čezmerni izpostavljenosti soncu nastanejo poškodbe melanocitov, kar sproži nastanek melanoma. Zagorelost sicer izgine, posledice izpostavljanja soncu pa se v koži seštevajo iz leta v leto, tako da se melanom lahko pojavi šele več let pozneje.
Ob prelomu tisočletja so pri nas odkrili nekaj več kot 250 primerov melanoma na leto, nekaj let pozneje so odkrili skoraj štiristo primerov, pred petimi leti pa se je številka povzpela na skoraj petsto primerov melanoma na leto. Ta oblika kožnega raka, ki mu nekateri pravijo kar morilec aktivnega prebivalstva, na leto pri nas povprečno povzroči več kot sto smrti.
»Dejavniki tveganja so dednost, fototip, kožna znamenja in UV-sevanje,« pojasnjuje prim. asist. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike na UKC Ljubljana, in dodaja, da se dejavnikov za razvoj melanoma slabše zavedajo moški kot ženske.
Melanom se lahko pojavi na vsaki koži, več možnosti pa imajo svetlopolti ljudje s svetlimi, rdečimi ali svetlo rjavimi lasmi in modrimi, zelenimi ali sivimi očmi. Bolj ogroženi so tudi tisti, ki imajo pegice, in pa tisti, ki jih sonce zlahka opeče. »Večjemu tveganju pa so izpostavljeni vsi, ki jih je v mladosti tako opeklo, da so imeli mehurje,« pravi Planinšek-Ručigajeva in dodaja, da je takih pri nas, sodeč po raziskavi, ki so jo izvedli pred nekaj leti, nekaj več kot 40 odstotkov.
Zaščitijo se, a premalo
Izsledki raziskave kažejo tudi, da se najmočnejšemu in hkrati najnevarnejšemu soncu med enajsto dopoldne in četrto popoldne v prostem času izogiba le dobra četrtina vprašanih, na morju pa se takrat pred soncem skrije le 15 odstotkov ljudi.
»Res je, da zaščito pred soncem, sodeč po anketi, uporablja več kot 92 odstotkov ljudi, vendar so zaščitni faktorji krem prenizki,« opozarja Planinšek-Ručigajeva in dodaja, da je treba uporabljati kreme s faktorjem več kot 30, da bi dosegli optimalen učinek zaščite.
Nekateri mislijo, da se bodo pred škodljivimi učinki sonca zavarovali tako, da bodo prej nekajkrat obiskali solarij. A kot pravi naša sogovornica, so slednji še nevarnejši od sonca, saj večinoma oddajajo žarke UVA, ki ne povzročajo opeklin. »Na soncu nikoli ne dobimo tako velike količine žarkov UVA, saj nas žarki UVB z opeklino s sonca pravočasno preženejo.«
Metoda ABCDE
»Redno pregledovanje nas nič ne stane, če pa spremembe odkrijemo še pravočasno, si lahko rešimo življenje,« opozarja naša sogovornica, ki si želi, da bi redno pregledovanje kože ljudem prešlo v navado, tako kot umivanje zob.
Pozorni moramo biti na vsako spremembo velikosti, barve, oblike ali debeline že obstoječih peg ali znamenj in drugih kožnih tvorb. Pomembno je tudi, da si pregledamo vse telo, svetuje Planinšek-Ručigajeva, vključno z lasiščem, dlanmi, ušesi, komolci in pazduhami. »Najboljša metoda samopregledovnja je metoda ABCDE, po kateri moramo biti pozorni na asimetrijo, rob (border), barvo (color), dimenzijo oziroma velikost in razvoj (evolution).«
Znamenje, pri katerem lahko upravičeno sumimo, da gre za maligni melanom, je asimetrične oblike, rob je nepravilen, z izrastki, znamenje je večbarvno (od svetlo rjave do črne), večje je od šestih milimetrov, spremenjena pa je tudi njegova debelina.
