Nasprotovanje arbitražnemu reševanju sporov med investitorji in državami članicami, tako imenovanemu mehanizmu ISDS, je postalo ena glavnih točk spotike v pogajanjih med ZDA in EU o oblikovanju čezatlantskega trgovinskega sporazuma (TTIP). Številne evropske civilnodružbene organizacije namreč mehanizmu ISDS nasprotujejo, ker v njem vidijo predvsem orodje pritiska na države proti sprejemanju zakonodaje, ki bi lahko ogrozila dobičke tujih podjetij. Mehanizem ISDS namreč omogoča, da lahko podjetja odškodnino od držav zahtevajo pred zasebnimi ad hoc arbitražnimi tribunali, s čimer zaobidejo nacionalna sodišča. Glavna primera tovrstnih praks sta tožba tobačnega giganta Philip Morris zoper Avstralijo zaradi sprejete protitobačne zakonodaje in tožba energetske korporacije Vattenfal zoper Nemčijo zaradi odločitve uradnega Berlina, da se država odpove jedrski energiji.
Reformni predlog komisarke
Evropska komisija se že več mesecev sooča z naraščajočim nasprotovanjem sporazumu TTIP, od katerega si v Bruslju obetajo tudi nova delovna mesta in zagon gospodarstva. Kritiki pa svarijo pred nižanjem evropskih standardov, izgubo delovnih mest in odpiranjem vrat še večjemu vdoru korporacijskih interesov v nacionalne politike. Ker velja prav mehanizem ISDS za eno najspornejših točk, poskuša zdaj evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström evropsko javnost pridobiti z novim predlogom mehanizma ISDS, ki ga bo evropska stran poskušala uveljaviti v pogajanjih z ZDA.
V sporazum naj bi zapisali pravico držav za sprejemanje zakonodaje v dobrobit prebivalstva. Tako naj bi investitorji vnaprej vedeli, da lahko računajo s spreminjanjem zakonodaje, s čimer naj bi bilo možnosti za spore – in njihovo arbitražno reševanje – manj. Če bi se kljub vsemu pojavili, bi delo trenutnih zasebnih ad hoc arbitražnih tribunalov, na katerih razsodniki ne potrebujejo pravnih kvalifikacij, približali delovanju nacionalnih sodišč. Namesto da bi se ob vsakem sporu med investitorji in državami arbitri odločali za vsak spor posebej, bi pogodbenici že uvodoma določili seznam kvalificiranih arbitrov, med katerimi bi v primeru sporov izbrali tri razsodnike. V nasprotju s sedanjo prakso ad hoc arbitraž naj bi vzpostavili tudi pritožbeno sodišče. Ta rešitev naj bi bila zgolj prehodna. Končni cilj Malmströmove je namreč vzpostavitev trajnega multilateralnega trgovinskega sodišča. To naj bi razsojalo o vseh sporih investitorjev, ki izhajajo iz prostotrgovinskih sporazumov Evropske unije.
Kritični glasovi iz parlamenta
Toda tudi s tem predlogom, v kolikor ga bodo podprle države, komisija očitno ne bo utišala nasprotnikov. Vzporedni mehanizmi reševanja sporov namreč jezijo tako Evropski parlament kot civilno družbo. Tudi nova zamisel komisarke Malmströmove je na včerajšnji seji odbora evropskega parlamenta za mednarodno trgovino (ITRA) naletela na številne kritike. Številni poslanci so, podobno kot predsednik odbora Bernd Lange (S&D), menili, da delovna zamisel komisarke sicer gre v pravo smer, hkrati pa opozarjali, da je treba pravico države do sprejemanja svoje lastne zakonodaje v končni sporazum TTIP zapisati jasneje, ne pa da se znajde zgolj v preambuli – tako kot v prostotrgovinskem sporazumu s Kanado (CETA). Yannick Jadot iz skupine Zelenih in Tiziana Beghin iz skupine EFD sta ocenila, da vključitev ISDS v TTIP sploh ni potrebna. Za primerno zaščito investitorjev po njunem zadoščajo nacionalna sodišča. »Ne moremo se strinjati s tem, da imajo korporacije pred nacionalnimi sodišči več sodnih pravic kot državljani,« je poudarila Beghinova, za njo pa tudi Jorg Leichtfried (S&D). Anne-Marie Mineur (GUE/NGL) je bila še ostrejša. Ocenila je, da predlog komisarke predstavlja zgolj kozmetični popravek. Še najodločneje so predlog komisarke za novo obliko investitorske zaščite podprli v največji politični skupini, Evropski ljudski stranki, ki velja za najodločnejšo podpornico TTIP.
Slovenija (še) brez stališča
Slovenska vlada naj bi prav danes, ko bo minister za gospodarstvo Zdenko Počivalšek že sedel v svetu ministrov in razpravljal o zaščiti investitorjev, sprejela prvo poglobljeno informacijo o poteku ameriško-evropskih pogajanj in kritičnih vprašanjih v sporazumu TTIP. Medtem ko druge države članice, njihovi ministri ali premierji že mesece sprejemajo stališča glede pogajanj (zaključil se je že njihov deveti krog), stališča Slovenije še vedno niso znana. Vsaj uradno ne. Po neuradnih podatkih pa naj vključitve klasičnega mehanizma ISDS v prostotrgovinski sporazum z ZDA ne bi podpirali. Na ministrstvu za gospodarstvo so bili pripravljeni povedati le, da Slovenija predlog Malmströmove preučuje, da bo minister Počivalšek sodeloval v razpravi in da bo po zasedanju sveta podal izjavo.
Andrej Gnezda, nacionalni koordinator mednarodne kampanje proti sprejetju TTIP, predlog Malmströmove ocenjuje kot kozmetični popravek, s katerim naj bi zgolj pomirili evropski parlament in javnost. Od vlade pričakuje, da bo kritikom TTIP v naši državi sledila tudi z uradnimi stališči.
