Zoran Predin lahko Praslovana mahne s kitaro in utopi v ruski reki. Nikoli je ni in nikoli je ne bo preplaval, da bi se naselil v naših genih! Najnovejša znanstvena dognanja o izvoru Slovencev kažejo, da smo od vekomaj – Slovenci.
Podobno rasizmu
Tako je bilo mogoče razumeti včerajšnje dogajanje v državnem svetu. Analiza DNK, predstavljena na seji komisije državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, naj bi pokazala, da naši predniki v resnici niso prišli izza Karpatov. »Glede na podatke DNK-rodoslovja bo treba izvor Slovencev iskati najpozneje pred okoli 7500 leti, če ne že pri prvotnih ljudeh s haploskupino I, pred 46.000 ali še več leti,« je upokojeni profesor kemije z ljubljanske univerze Anton Perdih povedal državnim svetnikom ter obiskovalcem. Haploskupina I je ena od starodavnih genskih skupin, ki jih profesor preučuje. Perdih se po upokojitvi ukvarja z iskanjem izvora Evropejcev, znotraj tega pa z izvorom Slovencev. Verjame, da je zakarpatska teorija zgrešena, tako kot še marsikatera druga. »Rezultati DNK-rodoslovja kažejo, da jezikovne, tlopisne (topografske, op. p.), etnološke in mitološke podobnosti med Slovenci in ljudstvi drugje v Alpah, v Skandinaviji in Britaniji ne izvirajo iz rimskega ali keltskega časa, temveč izpred 4000–6000 let ali prej, ko je bil po Evropi tostran Karpatov protoslovenski kontinuum od Egejskega morja do Škotske in Skandinavije,« je bil velikopotezen. Nakazal je možnosti, da slovensko ljudsko izročilo sega do 7500 let v preteklost, ustoličevanje vojvod pa v čas pred 4000 leti. Ugotovitve je povezal z genskimi lastnostmi skupin, ki so nekoč živele na teh območjih. Te lastnosti je med ljudmi mogoče najti še danes.
Profesor etnologije in kulturne antropologije Božidar Jezernik s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se je predstavitve udeležil, ni skrival ogorčenja. Pravi, da so genetske teorije o izvoru narodov v političnem diskurzu lahko nevarne. »Tovrstne teorije imajo vedno političen kontekst, saj izhajajo iz tega, kar o narodu vemo danes. Pred več sto, kaj šele pred več tisoč ali deset tisoč leti pa ljudje niso bili pripadniki narodov, kot jih poznamo danes. To so bili neki drugi ljudje z drugačnimi kulturnimi in političnimi lastnostmi.« Morda so bili – glede na genetsko analizo – predniki koga med nami, ki danes živimo v Sloveniji, a za današnje narode, ki niso nekakšne velike družine, temveč politične skupnosti, je to povsem irelevantno. Poudarjanje genetske bližine med pripadniki določenega naroda je vedno nevarno blizu rasizmu. Zato Jezernik opozarja na poskuse v preteklosti, da bi lastnosti pripadnikov določenega naroda opredelili z biološkimi oziroma morfološkimi »dokazi«. Na tak način je v svoji doktorski disertaciji Josef Mengele »dokazal«, da so južni Slovani na nižji stopnji razvoja kot Nemci, je bil oster.
Predstavitvi je oporekal tudi državni svetnik, nekdanji rektor ljubljanske univerze, profesor Stanislav Pejovnik, ki je predavatelja vprašal, kakšno metodo je uporabil pri raziskavi DNK in kdo jamči za enotne standarde na ravni Evrope. Profesor Perdih, ki je obdeloval podatke, zbrane z različnih inštitucij iz vse Evrope, je zatrdil, da je nadzor zagotovljen. A imena inštitucije, ki nadzor izvaja, se ni mogel spomniti.
V društvu Hervardi navdušeni
Udeleženci predstavitve so se spraševali tudi, kako je mogoče, da se je takšna vsebina znašla na seji državnega sveta. »Skušamo biti široki in odprti do novih spoznanj,« je na naše vprašanje odgovoril predsednik komisije Zoran Božič. »DNK-rodoslovje je nova, perspektivna veda, in zdelo se mi je prav, da se seznanimo z ugotovitvami.« Zavedati se je sicer treba, da »lahko pri tem zelo hitro zaidemo na spolzka tla in pride tudi do zlorab«. Vendar pa je menil, da je profesor Perdih zadeve predstavil korektno in da je tudi ustrezno opozoril na ločnico med dejstvi in domnevami. »Priznam pa, da sem se bal prisotnosti nacionalistov na predstavitvi,« je dodal Božič. Perdihu so namreč navdušeno ploskali Andrej Šiško in drugi simpatizerji teorije o starodavni avtohtonosti Slovencev, ki se združujejo v društvu Hervardi.
»Živimo v svetu, v katerem se zdi, da je naravoslovni dokaz veliko trdnejši od družboslovnega,« je dogajanje včeraj komentiral profesor Predrag Novaković z oddelka za arheologijo ljubljanske filozofske fakultete. »A treba je znati razločevati med kulturnimi, zgodovinskimi ali genetskimi kategorijami. Seveda se genetska analiza uporablja tudi v zgodovinopisju ali arheologiji, a odgovori se lahko nanašajo le na gene, ne pa na politiko. Tega ne smemo mešati.«
