Bilo je novembra 2007. Medtem ko so se v Novi KBM pripravljali na prvo javno ponudbo delnic (IPO), je bil njen predsednik uprave Matjaž Kovačič dnevno na zvezi z Janezom Janšo in Borutom Petkom. Predsednika vlade je v elektronskih sporočilih prosil za podrobnejše usmeritve o skorajšnji prodaji 49 odstotkov banke, z njegovim tajnikom pa je že usklajeval sezname tujih investicijskih skladov, ki so nato kupili delnice in z njimi dobro zaslužili.
Toda Kovačič z osebami iz Petkovega omrežja ni imel opravka le, ko je lobiral za svoj položaj. Banka je namreč z njimi v tem času tudi poslovala. V nadaljevanju objavljamo zgodbo o nasedlem nepremičninskem projektu na Hrvaškem, ki ga je z denarjem NKBM želel izpeljati Marsel Zelenik, dolgoletni poslovni partner Klime Petek. Temu je hrvaška družba KBM Projekt, ki je imela ključno vlogo pri tamkajšnjih spornih poslih, zaradi katerih je specializirano državno tožilstvo konec aprila zoper Kovačiča vložilo zahtevo za preiskavo, odobrila štiri milijone evrov posojila za nakup zemljišča v središču Zagreba. Na njem je Zelenikovo podjetje Atrium Gradnja želelo zgraditi stanovanjsko-poslovni objekt. A njegovi načrti so, tudi zaradi krize, kmalu padli v vodo. Projekt so pozneje v NKBM skušali reševati z novim posojilom, ki je nato končalo na slabi banki. Iz korespondence, ki smo jo pridobili v uredništvu Dnevnika, je mogoče razbrati, da so vodilni v NKBM pri reševanju projekta pritiskali tudi na člane kreditnega odbora banke.
Vse povezave Zelenika in Petkovih
Podjetje Atrium Gradnja je Zelenik z minimalnim osnovnim kapitalom ustanovil julija 2007. Že štiri mesece pozneje, torej prav v času, ko sta si Kovačič in Petek izmenjevala serije elektronskih sporočil, je NKBM podjetju odobrila 3,8 milijona evrov posojila za nakup zemljišča v Zagrebu. Tega denarja mu banka iz še vedno neznanega razloga ni nakazala neposredno, ampak prek družbe KBM Projekt. Financiranju je zeleno luč prižgal tudi njen nadzorni svet, ki ga je takrat vodil Kovačič.
Zelenik je podjetnik, ki je bil v zadnjih letih tesno povezan s Klimo Petek. Omenimo le dva primera, ki smo ju že pred časom razkrili v Dnevniku. Leta 2010 je Zelenik skupaj s Klimo Petek ustanovil podjetje Obnovljive investicije, ki je imelo v lasti bioplinarno v Šalovcih. Isto leto je podjetje MČ, ki je v lasti Zelenikovih sorodnikov, pri NKBM najelo 700.000 evrov vredno posojilo za nakup zemljišča, ki ga je želelo preprodati eni od tujih trgovskih verig. Zanj sta jamčila dva poroka: Klima Petek in družba KBM Fineko, ki jo je takrat vodil tesni Kovačičev zaupnik Igor Šujica.
Šujica Kovačiču: Tvoj klic bi pospešil zadevo
Prav Šujica, sicer tesni Kovačičev zaupnik, je imel pomembno vlogo pri reševanju projekta, ki je kmalu »nasedel«. Zelenik namreč ni imel denarja za nadaljevanje gradnje stanovanjsko-poslovnega objekta, zato mu je KBM Projekt posojilo večkrat reprogramiral. Že v začetku leta 2009, ko je Janšo na čelu vlade zamenjal Borut Pahor, so posel pod drobnogled vzeli tudi notranji revizorji banke. Posojilo je bilo, kot je 2. marca 2009 v elektronskem sporočilu Kovačiču zapisal Šujica, treba »rešiti«. V igro je vstopila mariborska družba Apertum v lasti Ivana Gajzerja. Tudi njene povezave vodijo v Petkov krog. Pred leti je bila družba porok za skoraj 400.000 evrov posojila, ki ga je pri NKBM najelo propadlo mariborsko nepremičninsko podjetje Pipeta. Njegov lastnik je bil Gregor Orešek, ob Klimi Petek in Zeleniku četrtinski lastnik prej omenjenega podjetja Obnovljive investicije.
Načrt je bil jasen. Apertum je nameraval prevzeti Zelenikov dolg in nadaljevati gradnjo v Zagrebu. Za odkup dolga, ki bi KBM Projekt očistil ene od slabih naložb, bi mu morala NKBM odobriti 7,5 milijona evrov. A časov brezglavega kreditiranja je bilo že konec. Apertum, ki je imel konec leta 2008 za manj kot milijon evrov sredstev, pa je ustvaril le slabih 120.000 evrov dobička iz poslovanja. Tega so se očitno zavedali tudi v NKBM. »Menim, da bi tvoj klic gospodu Jarcu (Alojzu, takrat izvršnemu direktorju v NKBM, op. p.) pospešil zadevo, da zadevo formalnopravno rešimo za potrebe bilanc. Predvsem zaradi revizorjev, ki zahtevajo popravke zaradi neplačevanja kredita,« je Kovačiču marca 2009 namignil Šujica. Tri mesece kasneje mu je posredoval sporočilo, pred tem poslano nekaterim vodilnim direktorjem v NKBM. »Pri prevzemanju dolga KBM Projekta s strani Apertuma (...) smo bili dogovorjeni, da se prevzemniku odobri 7,5 mio. EUR. Zaradi nivojev kreditnih odborov je bilo konec marca odobrenih 'le' 5,7 mio. EUR. (...) Prosil vas, da čimprej odobrite navedeno razliko,« jih je opozoril Šujica.
»Moral boš 'pomagati', da se zadeva odvije«
8. julija 2009 mu je očitno začelo zmanjkovati potrpljenja. »Kljub temu da sem že večkrat urgiral za navedeno zadevo, te še ni na KO (kreditnem odboru, op. p.). Menim, da bova izpadla nekorektna do prevzemnikov dolga,« je Kovačiču sporočil Šujica. In dodal: »Menim, da boš moral malce 'pomagati', da se zadeva odvije po predvidenem scenariju.«
Ali je imel Šujica s »pomočjo« v mislih tudi pritisk na kreditni odbor NKBM, kjer so bili glede obsega kreditiranja družbe Apertum drugačnega mnenja, iz sporočila ni jasno. Toda očitno so nagovori Šujice naleteli na plodna tla. Že 28. julija 2009, torej dvajset dni po odposlanem sporočilu, je tako banka z Apertumom podpisala pogodbo o kratkoročnem posojilu, in to v višini, ki jo je Kovačiču predlagal Šujica. A prihodki Apertuma so v poznejših letih še naprej padali. Izpostavljenost NKBM do družbe, ki posojila ni bila sposobna vračati, je do konca leta 2013 že presegla dvanajst milijonov evrov. Kmalu zatem je padlo v stečaj tudi hrvaško gradbeno podjetje, ki je gradilo stanovanjsko-nepremičninski objekt in Apertumu jamčilo za posojilo. NKBM je ostala na suhem.
Posojilo je tako končalo na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki zdaj terjatev do Apertuma prodaja, epilog za slovenske davkoplačevalce pa je slab. V NKBM, ki je že v začetku leta od Zelenika želela izterjati okrog 80.000 evrov dolga, so namreč pri čiščenju bilanc KBM Projekta na davkoplačevalska ramena prenesli enega od slabih posojil. Kovačič se na zaprosilo za komentar včeraj ni odzval.
