Za mnoge je bila izredna seja pok. Revolucija. Za poznavalce razmer je bilo le vprašanje časa. Čeprav je panoga, ki se na reprezentančni ravni pohvali z letnim proračunom blizu milijona evrov, v javnosti prikazovana kot zgodba o uspehu. V resnici je sistem v sredi »gnil« kar nekaj časa, dokler bivšim vrhunskim biatloncem z Markom Dolencem na čelu ni bilo dovolj zavajanja. Da je A-reprezentanca brez glavnega trenerja in programa za leto 2015, je morda še manjša tegoba. Neurejenih je kup zadev, od pokljuškega zajetja naprej. Dobro pa je vsaj to, da je finančna bilanca pozitivna, kot se pohvali vodja panoge Tomaž Šuštaršič, ki je glede očitkov še najmanj na udaru.
Barbič je odpisan, ker ni bil dorasel situaciji. Ni poznal športne plati panoge, ki je v tem primeru ključna. Je tudi lekcija za druge podobne predsednike. Poznavanja športa diplomiranemu ekonomistu Marku Dolencu, predsedniku SK Brdo, ne more nihče očitati. Tovrstni biatlonski primer je in bo razgalil vsaj še eno področje, ki se ne dotika samo ljudi znotraj panoge. Dejstvo je, da so v biatlonu lahko peljali »sanjsko zgodbo o uspehu« le in zgolj z agresivnim piarovskim pristopom, ki je na medijski strani daleč presegel dopustne novinarske kodekse. Peljala se je le všečna zgodba brez neprijetnih podrobnosti. A te izrazito izstopajo in so vidne tudi tistim, ki panoge in športa ne poznajo v podrobnosti.
Hkrati so izvajali tudi stalen odkrit pritisk na kritične. V štabu panoge so seveda trpeli le enako misleče. Tudi tekmovalcem so vseskozi dali jasno vedeti, da resnica ne sme na plano. Več ali manj je po športni plati veljala le beseda glavnega trenerja Uroša Velepca. In ker ni bilo širine znanja in idej ter prevetritev, je to pomlad dva moža že odpihnilo. Eden je zbežal. Nauk: diktatura se tudi v slovenskem biatlonu ni obnesla.
