»Medicina je od nekdaj poudarjala, kako pomembno je za naše zdravje pravilno delovanje prebavnega trakta, ključne igralce, ki ga zagotavljajo, pa bolje spoznavamo šele zadnja leta,« ugotavlja prof. dr. Irena Rogelj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. »Naša mikrobiota, ki pomeni kompleksno združbo tisoč različnih mikroorganizmov v našem telesu in na njem, z nami živi in se z nami razvija, njeno delovanje pa daleč presega okvire prebavnega trakta,« pojasnjuje Rogljeva in doda, da na nas in v nas živi desetkrat več bakterijskih celic, kot je vseh celic, ki sicer sestavljajo naš organizem; vseh genov mikroorganizmov pa je stokrat več kot genov, ki nas kodirajo. »Zato se človek lahko vpraša, ali smo res homo sapiens ali pa morda kar homo bakterium – hodeči mikrob,« razmišlja Rogljeva.

Največji delež mikrobiote predstavlja črevesna mikrobiota, ki je za vsakega posameznika skoraj podobno kot prstni odtis povsem edinstvena. Podatek, da vsebuje sto trilijonov organizmov, ne pove veliko, zato pa je bolj zgovoren podatek, da ti mikroorganizmi, ki so tako majhni, da jih s prostim očesom ne vidimo, skupaj tehtajo okoli dva kilograma in brez njih preprosto ne moremo preživeti.

Bakterije komunicirajo tudi z možgani

Uravnovešena črevesna mikrobiota nam zagotavlja notranje ravnovesje in vpliva na naš energijski in imunski status, saj je v črevesju kar do 70 odstotkov vseh celic imunskega sistema. Vpliv mikrobiote pa sega tudi do organov, ki niso neposredno povezani s črevesjem. Tako na primer mikrobiota prek živčnega sistema črevesja komunicira celo z možgani, in kot ugotavljajo, vpliva ne samo na dobro počutje, temveč tudi na sposobnost učenja in pomnjenje.

Mikrobiota pomaga ohranjati odpornost in zdravje. Ohranja tudi odpornost proti okužbam in posledično proti razvoju metabolnih in drugih bolezni. Poleg tega mikroorganizmi tvorijo vitamine, prehranjujejo celice črevesne stene, preprečujejo razmnoževanje in vstop neželenih mikrobov v naše telo ter razkrajajo strupe, ki nastanejo s prebavo hrane. Če se ravnovesje (homeostaza) ne vzpostavi ali pa se zaradi stresnih situacij poruši, prihaja do motenj, ki vodijo v različne bolezni, od metabolnega sindroma do kroničnih črevesnih vnetij, po zadnjih raziskavah celo do avtizma, opozarja Rogljeva in pojasni, da so znanstveno dokazali, da imajo avtisti drugačno sestavo mikrobiote. Znanstveniki pa vpliv črevesne mikrobiote zadnja leta intenzivno preučujejo tudi pri pojavu bolezni sodobnega časa, kot so sladkorna bolezen, debelost, alergije in astma.

Rogljeva razloži, da črevesna mikrobiota deluje na črevesni steni najprej kot fizična prepreka pred patogenimi bakterijami in toksini, hkrati so bakterije, ki poselijo naše črevo, tudi prvi učitelji našega imunskega sistema, za nameček pa nam pomagajo pri prebavi hrane. Mikrobiota se začne intenzivneje razvijati po rojstvu in se vzpostavi med drugim in tretjim letom starosti, pravi Rogljeva in izpostavi pomen dojenja, saj dobi otrok z materinim mlekom tudi bakterije in posebne oligosaharide, ki spodbujajo razmnoževanje za to obdobje zelo potrebnih bifidobakterij. Kot pravi, je dolgo veljalo, da je otrok v maternici v sterilnem okolju, danes pa vemo, da se s prvimi bakterijami spozna že v prenatalnem obdobju. Z leti postaja naša mikrobiota vse stabilnejša in bistveno prispeva k naši telesni homeostazi (notranje ravnovesje). S starostjo pa se žal znova zmanjša številčnost in raznovrstnost črevesne mikrobiote, kar prispeva k slabšemu počutju in slabši odpornosti starostnikov.

Probiotiki vzdržujejo ravnovesje

Seveda pa je mogoče ravnovesje v črevesni mikrobioti tudi v starosti okrepiti z vnosom mlečnokislinskih bakterij in bifidobakterij, ki so v fermentiranih živilih (mlečnih izdelkih, kislem zelju...). Prav tako je mogoče ravnovesje izboljšati in vzdrževati s probiotiki. »To so živi mikroorganizmi, ki zaužiti v zadostni količini ugodno vplivajo na zdravje,« razloži doc. dr. Aleš Berlec z odseka za biotehnologijo Inštituta Jožefa Stefana. Doda, da nam probiotiki pomagajo ohraniti ravnovesje v črevesni mikrobioti, da ti sodelujejo pri presnavljanju zaužite hrane, ohranjajo zdravje našega črevesja in podpirajo delovanje imunskega sistema. Probiotiki namreč proizvajajo in izločajo kisline ter druge protibakterijske snovi (imenujemo jih bakteriocini), ki ovirajo preživetje in razvoj škodljivih bakterij. Izločajo tudi vitamina B in K ter ustvarjajo kislo okolje, ki je primerno za delovanje prebavnih encimov, in tako pomagajo pri prebavi, kar seveda ugodno vpliva na zdravje. Zato se jih priporoča (ali uživanje koristnih mlečnokislinskih bakterij) ob vsakem porušenju ravnovesja črevesne mikrobiote. To se lahko zgodi ob zamenjavi okolja, po zaužitju določene hrane ali ob jemanju zdravil, kot so antibiotiki, ob vsakodnevnem stresu, ki je povezan tudi s slabo prehrano, ali ob okužbi, ko se razrastejo škodljivi mikroorganizmi. Zaradi tega se pojavijo prebavne težave, kot so napihnjenost, napenjanje ali celo driska.

Znanstveniki v kliničnih študijah preučujejo učinke probiotikov tudi pri drugih (bolezenskih) stanjih, na primer pri zobni gnilobi (kariesu), alergijskih kožnih simptomih, vnetnih črevesnih boleznih, vaginalnih okužbah, sindromu razdraženega črevesja itd.

Balans – za uravnotežen življenjski slog

V farmacevtski družbi Lek, članu skupine Sandoz, kjer že tri desetletja izdelujejo probiotično zdravilo linex, razložijo, da je uživanje probiotikov primerno za vse starosti, tudi za dojenčke in otroke. Njihovo zdravilo, ki je postalo sinonim za lajšanje prebavnih težav, kot je driska, se je sprva prodajalo na recept, danes pa je zaradi dokazane varnosti v prosti prodaji, pojasnjujejo in dodajajo, da pa je njegova proizvodnja še vedno pod enako strogim nadzorom kot za zdravila na recept. Do danes so izdelali že več kot pet milijard kapsul zdravila, ki se uvršča med najbolj prepoznavne slovenske blagovne znamke, izvažajo pa ga v kar 40 držav sveta. V razvoju zdravila, katerega proizvodnjo bodo prihodnje leto razširili, sodeluje skupaj z raziskovalci in strokovnjaki biotehniške fakultete in Inštituta Jožefa Stefana kar 50 Lekovih strokovnjakov, še povedo v družbi, kjer so zato, ker ne stavijo le na zdravila, pripravili tudi program Balans. To je program življenjskega sloga, ki pomaga ohraniti ravnovesje na enostaven in zdrav način, prispeva k zmanjšanju stresa, izboljša razpoloženje in krepi energijo. »Balans je več kot le vadba, saj vključuje tako kratke vaje kot tudi enostavne nasvete za boljše počutje. Za več informacij obiščite www.linex-probio.com, že sedaj pa vam lahko zaupam, da se ravnovesje začne v nas samih,« razkrije Tanja Želj, profesorica športne vzgoje in ambasadorka zdravega načina življenja in gibanja.