Hiša hospica se zapira. »To ni protest ali poskus izsiljevanja. Smo povsem na koncu, povsem izčrpani,« opozarja predsednica Slovenskega društva Hospic in vodja edinega hospica pri nas Renata J. Roban. »Izčrpali smo vse rezerve, ki smo jih imeli zaradi dobrega gospodarjenja v preteklih letih,« pravi sogovornica, pri čemer misli na prerazporejanje sredstev iz drugih programov, ki potekajo v okviru društva po vsej državi. Te sicer financira (tudi) ministrstvo za socialne zadeve, a nobenega v celoti. »Hiša je seveda finančno največji zalogaj, saj moramo pokriti osnovna sredstva za nego, zdravstveno ekipo, skrbeti za prostor, in vsega tega samo z donacijami ne moremo pokriti.« Društvo je leto prvič končalo v rdečih številkah. Robanova poudarja, da zaradi mačehovskega odnosa države, ki vso odgovornost za delovanje edinega hospica v državi prelaga na donatorje in prostovoljce, ne morejo in ne smejo več ogrožati izvajanja drugih programov.
Ustanova, kjer bolnikom s kronično neozdravljivo boleznijo brezplačno zagotavljajo tako zdravstveno kot psihosocialno nego, svojcem pa oporo in svetovanje, se z rdečimi številkami ne sooča prvič. Čeprav je v zdravstveni blagajni že od začetka njenega delovanja zagotovljenega slabega pol milijona evrov za zdravstveno nego oskrbovancev, ki predstavlja najdražji del oskrbe, hiša do teh sredstev zaradi neurejenega pravnega statusa ne more. Koncesije, ki bi gordijski vozel presekala, nobeden od ministrov za zdravje doslej ni želel podpisati, saj da za to ni ustrezne pravne podlage, in kot za zdaj kaže, tega ne bo storila niti zdajšnja ministrica Milojka Kolar Celarc. Včeraj se na napoved o zaprtju sicer ni odzvala, a že pred časom je kot »edino možno sistemsko rešitev« svetovala koncesijo za institucionalno varstvo za odrasle, ki jo podeljuje ministrstvo za socialne zadeve. »Nismo dom za ostarele, ampak hospic, ki deluje po mednarodnih standardih. Predlog ministrstva je povsem nesprejemljiv, če želimo ohraniti takšen način dela,« je odločna Robanova.
Trenutno skrbijo samo še za eno bolnico, saj so sprejeme na podlagi odločitve upravnega odbora društva že pred časom ustavili. Ko bodo uredili njeno premestitev, bodo vrata zaprli. »Ljudi, ki potrebujejo našo pomoč, je ogromno, vsak dan dobimo nekaj klicev. A preprosto ne gre več. V obstoječih razmerah je za nas vsak dan velik strošek.«
