Rudolf je za trenutek obmolknil, ponosno dvignil rogovje, ki se ga še Tito ne bi sramoval na steni svoje brunarice, in nato nadaljeval s prinašanjem slabih novic, zavitih v spodbudno obliko. »Samo poslušajte, kaj je Človek zapisal v svoje načrte: 'Zagotavlja se naravna spolna in starostna sestava ter naravna razporeditev v prostoru, želimo pa manjšo prisotnost jelenjadi v habitatih gamsov. Današnje stanje želimo izboljšati v korist srnjadi in gamsa v vseh treh ekoloških enotah.' Hočejo nam povedati, da bodo našo bivanjsko stisko dolgoročno uredili, nič drugega,« je filozofsko sklenil Rudolf.

»Imam idejo!« je poskočil Skakač. »Podnevi, ko hodi naokoli Človek z orodjem za urejanje populacije, se bomo potuhnili daleč v globino gozda, polegli bomo po tleh in se pokrili z vso tisto drevesno navlako, ki leži v gozdu še od lanskega žleda. Ponoči pa hop po gobah in na njivco po kakšen kos zelenjave.« S ponosom je oče pogledal sina – hudiča, tudi solza ponosa je pritekla iz velikih oči – in dejal: »Sem vedel, da bo nekega dne, še preden ti rogovje pritisne glavo k tlom, iz tebe zrasel genij.« In je naznanil družinskemu krogu: »Tako je govoril Skakač in tako bodi! Podnevi v ilegali, ponoči v akciji. Ima še kdo kaj pod razno? Ne? Okej, potem pa v iskanje žledolomne kamuflažne obleke! In naj vas spremlja Sreča in se vas izogiba Diana.«

Problem gorenjske divjadi je, da ne spremlja medijev. Če bi jih, bi Rudolf vedel, da je preblisk Skakačeve genialnosti lahko v bistvu njihova smrtna obsodba. Na ministrstvu za kmetijstvo namreč obravnavajo prošnjo gorenjskega območnega združenja upravljalcev lovišč, da bi smel Človek z orodjem za uravnavanje populacije tudi ponoči uravnavati populacijo. Prošnjo so na ministrstvo naslovili zato, ker zaradi pritiska na naravo vseh souporabnikov – gobarjev, polharjev, sprehajalcev, tekačev, motoristov in podobno – lova enostavno ne morejo več izvajati podnevi, saj »divjad ne izstopa več ob normalnih urah«.

Genialnost jelenjadi se pač ne more meriti z odločnostjo človeka. Lahko se Rudolf z družino skrije pod veje, medtem ko gobarji ropajo gozdove in motoristi orjejo nove poti, ne more pa računati na fair play. Nočni sprehodi po Jelovici bi lahko za družino Jelen postali tako varni kot prehod čez pas štajerske avtoceste, ki vodi proti Ljubljani v jutranjih urah.