Če bo sprejeta novela zakona o lokalni samoupravi, vstajnikom ne bo treba več na ulicah vpiti »Gotof si!«, kot so Mariborčani prav nič prijazno sporočali Kanglerju, saj bodo lahko župana odpoklicali z volišč. Žal bodo v tem primeru morali tja vsaj dvakrat. Prvič bodo glasovali o odpoklicu starega župana, drugič (in v primeru drugega kroga volitev še tretjič) o njegovem nasledniku. Ustavni pravnik dr. Ciril Ribičič je politike zaman pozival k racionalnejši rešitvi. Predlagal je enkratno glasovanje, nekakšno konstruktivno nezaupnico staremu županu. Tisti, ki bi zbirali podpise za glasovanje o zaupnici županu, bi morali predlagati alternativnega kandidata in bi z enim glasovanjem odločili tako o (ne)zaupnici kot o novem županu.
Če bodo sprejete tudi spremembe zakona o volitvah v državni zbor, se bodo politiki naposled izenačili s sprehajalci psov, čistilkami, poštarji in vsemi drugimi državljani, ki morajo, če želijo dobiti delo, delodajalcu posredovati potrdilo o nekaznovanosti. Doslej so bili politiki edina poklicna skupina, ki tega dokazila ni potrebovala, zato je bil lahko Janez Janša zapornik in poslanec hkrati.
Razširjena koalicija politične levice bo, če bo s temi spremembami uspela, opravila veliko delo, pri katerem so si nekatere stranke v preteklosti že polomile zobe. Najbolj zagnana pri omejevanju kandidatur za javne funkcije ter pri odpoklicu župana in poslanca je bila Državljanska lista, ki je v parlament poslala sveženj sprememb šestih volilnih zakonov, imenovanih Mister Muscolo. Z njimi je želela očistiti slovensko politiko, a se je slovenska politika očistila nje. Ta stranka namreč danes životari zunaj parlamenta.
Decembra 2012 je tudi Janez Janša (še v vlogi predsednika vlade) politične stranke pozval: »Tekmujmo v konstruktivnih predlogih za izhod iz krize.« Sam jih je navrgel 17, tudi možnost odpoklica župana in poslanca. Bo torej največja opozicijska stranka zlahka podprla predloga zakonskih sprememb tokratne velike koalicije? Vprašanje. Vmes se je namreč zgodil zapornik-poslanec Janez Janša, zato so bili včeraj v SDS do sprememb zadržani. Javno se je oglasil le poslanec Vinko Gorenak, ki je posumil: »To je še en antijanša zakon.«
Povod za spremembe zakona o volitvah v državni zbor je res Janez Janša, saj so bili njegovi poslanski kolegi lansko poletje v veliki zadregi, ko so ga, ko je še nosil zaporniško obleko, odslovili iz državnega zbora. Omenjeni zakon namreč zaporniku ne prepoveduje, da bi bil hkrati poslanec, čeprav 82. člen ustave, sprejet pred 24 leti, državnemu zboru ne odreka pravice, da tovrstno prepoved zapiše v zakon. In zakaj tega ni storil? Ker še nobenemu zaporniku, dokler niso na Dobu sprejeli Janeza Janše, ni padlo na pamet, da bi se izza rešetk potegoval za katero od javnih funkcij.
Poseg v pasivno volilno pravico je zelo občutljiva stvar. Ovir, da omejitev ne bi mogli zapisati v zakon, ni, je pa treba to storiti v skladu z ustavo. Zato je upati, da bodo pravniki v državnem zboru, vladi in na univerzah združili znanje ter pripravili zakon, ki bo preživel tudi morebitno ustavno presojo.
