Mirko Tuš je v zameno za Tušmobil, ki ga je pred dnevi prepustil Telemachu, že prejel dobrih 42 milijonov evrov kupnine. Če bo šlo vse po načrtih, pa si celjski podjetnik lahko zanj obeta še okoli 26 milijonov evrov. To razkriva pogodba o prodaji, ki smo jo pridobili v uredništvu.
Prevzem tretjega največjega mobilnega operaterja v Sloveniji je sicer zapleten in vreden bistveno več. Vanj sta namreč po dostopnih informacijah vključena tudi prevzem in poplačilo več kot 40-milijonskih Tušmobilovih dolgov. Tako se skupni znesek, ki ga je že oziroma bo moral Telemach odšteti za Tušmobil, giblje okoli 110 milijonov evrov.
Iz pogodbe, ki sta jo lanskega oktobra podpisala Tuš in prvi mož Telemacha Marko Šter, je mogoče razbrati tudi, kdo bo priskrbel potrebna finančna sredstva za prevzem, kdo jih bo prejel in kdaj, pa tudi, kakšne so zaveze, ki jih morata v naslednjih nekaj letih spoštovati obe strani.
Prevzem financirali s tveganimi obveznicami?
Postopek prodaje Tušmobila je sestavljen iz več delov. Ob sklenitvi posla so morali v Telemachu na skrbniški račun nakazati glavnino kupnine. V osnovi je šlo za 84 milijonov evrov, vendar pa se je ta znesek znižal za višino dolgov, ki jih je Telemach dobil skupaj s Tušmobilom. Zanj je tako plačal manj, v grobem okoli 70 milijonov evrov. Sledilo je poplačilo bančnih posojil in obveznic, kar pomeni dodatnih 26 milijonov evrov manj. Ostalo je torej od 40 do 50 milijonov evrov kupnine za Tuš Holding.
Tuš, ki je želel za Tušmobil v preteklosti, ko je ta posloval slabše, zanj dobiti najmanj 150 milijonov evrov, se kljub temu nadeja zajetne dodatne kupnine. Čez manj kot leto dni, marca 2016, bi moral Telemach nakazati 20 milijonov evrov, do leta 2018 pa še skupno do šest milijonov evrov. Koliko tega bo prišlo na račun Tuš Holdinga, je odvisno od tega, ali bodo v Telemachu pri Tušmobilu odkrili kakšne nepravilnosti ali nepredvidene izgube. Odložena sredstva bo sicer zagotovilo podjetje Adria Topco iz Nizozemske, ki ga tako kot Telemach obvladuje finančni sklad KKR.
Glede na to, da bo Telemach za Tušmobil skupno odštel 110 milijonov evrov, že preprost izračun pokaže, da je bil prevzem izveden po od šest- do sedemkratniku dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Tušmobil je namreč lani kljub rasti prihodkov ustvaril 11,5 milijona evrov EBITDA, kar je malce manj glede na leto 2013.
Čeprav ni znano, kako so v Telemachu financirali prevzem Tušmobila, iz dostopnih informacij izhaja, da bi lahko uporabili kar omenjeno nizozemsko podjetje. Adria Topco je namreč lanskega julija, nekaj mesecev pred zaključkom pogajanj s Tušem, izdala za 175 milijonov evrov obveznic PIK, ki zapadejo v plačilo leta 2019, njihova obrestna mera pa znaša kar devet odstotkov. Spomnimo, da so ta visokotvegani finančni instrument uporabili tudi v hrvaškem Agrokorju pri financiranju naskoka na Mercator.
Konkurenčna klavzula Mirka Tuša
Čeprav se je Tuš zaradi velikih finančnih težav svojega poslovnega imperija moral posloviti od svojega osebnega projekta, bo Tušmobil očitno še naprej prisoten v njegovih trgovskih središčih. Eden ključnih delov prodaje je bil dogovor o nadaljnjem sodelovanju oziroma trženjski sporazum med Tušmobilom in Engrotušem.
Telemach si je s Tušmobilom za vsak primer zagotovil nekakšno konkurenčno klavzulo. Celjski podjetnik, ki je zgradil tretjo največjo trgovsko verigo v državi, se je zavezal, da v obdobju dveh let od zaključka tega prevzema ne bo ustanovil ali kupil katerega od konkurenčnih operaterjev in mešal štren novopečenemu lastniku Tušmobila.
Kljub temu naj bi Tuš, kot smo razkrili, še pred prodajo Tušmobila in brez vednosti ostalih vpletenih iz posla rešil pomemben del njegovega premoženja. Gre za pravico do morebitne odškodnine v 86-milijonski tožbi proti Telekomu Slovenije, ki jo je Tušmobil sprožil zaradi zlorabe pri prodaji paketov Itak Džabest. Morebitna odškodnina naj bi pripadla kar Tušu.
