Iztočnica pogovorov na festivalu Rezistenca so bile tudi samovoljne poteze Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki ob visokih vložkih v vprašljive projekte še naprej drastično niža sredstva za Radio Študent (RŠ) in časopis Tribuno. Seveda pa se težave študentskih medijev vpisujejo tudi v širši horizont sprememb in nepravilnosti v delovanju univerze, ki velikokrat potekajo skrito v zaprtih političnih in akademskih krogih mimo za takšno institucijo nujno potrebnega odprtega dialoga.

Napad na alternativo in kritično misel

Rok Kogej z Inštituta za delavske študije je ocenil, da gre pri trenutnem dogajanju za napad na možnost oblikovanja alternative in kritike, saj so študentski mediji eno redkih preostalih gojišč kritične misli med študenti. Zaradi tega pozdravlja njihovo povezovanje s študentsko politično alternativo Iskro. A Kogej ob tem opozarja, da je treba sodelovanje razširiti tudi na zaposlene na univerzi, na primer na na konferenci prav tako prisoten Visokošolski sindikat Slovenije. »Na tak način bo mogoče oblikovati pozitivne predloge zakonodajnih in organizacijskih sprememb, ne pa se zgolj s kritiko odzivati na vsakokratno perečo problematiko. Ob zakonu o visokem šolstvu se je treba lotiti tudi reforme študentskega organiziranja, saj potrebujemo močne in demokratizirane študentske organizacije, ki so zdaj v poraznem stanju in popolnoma odtujene od študentov. Spremembe bi morale privesti tudi do okrepitve delovanja študentskih medijev tako na področju financ kot avtonomije,« je sklenil.

Tudi sociolog kulture in medijev z ljubljanske filozofske fakultete in nekdanji član kolektiva Radia Študent Jože Vogrinc je bil jasen, da je treba zagotoviti avtonomijo in finančno stabilnost študentskih medijev, sicer bo njihov zaton osiromašil celotno slovensko medijsko krajino. »Študentski mediji morajo biti stvar tistih, ki delajo njihov program, ne pa študentske politike, ki vsiljuje svoje interese. Te politike smo se rešili že v osemdesetih in očitno je to znova potrebno,« je razložil. Smisel študentskih organizacij je po njegovem v tem, da podpirajo študente v avtonomnem kreativnem delu, ne pa v projektih, s katerimi študentski funkcionarji mislijo, da bodo nagovorili svojo volilno bazo.

Poslovnost kot nov diktat

»Ena od osmih kompetenc evropskega izobraževalnega sistema je poslovnost in ta postaja nov diktat ter izgovor za ohranjanje vodilnih položajev,« opaža še en nekdanji RŠ-jevec, sicer pa po svoji družbenokritični drži dobro poznan glasbenik Jani Kovačič. Rezultat je ukinjanje civilne družbe in del krivde po njegovem pade tudi na univerzo, ki pozablja na svojo prvenstveno vlogo. Zato se mu organiziranje tovrstnega festivala zdi dobro in zelo pogumno. »Petnajst let smo imeli popolnoma japijevsko mladino, ki je živela idealno življenje s starši kot najboljšimi prijatelji. To je sicer dobro za starše, ne pa za nas kot družbo, saj imamo zdaj nekaj deset tisoč razvajenih mladcev, ki samo zahtevajo, kar pa politika s pridom izkorišča,« je Kovačič kritično ost usmeril tudi v študente same. In kot rezultat tega vidi tudi stanje študentskih medijev, ki jih takšna mladina ne jemlje več za svoje in v njih tudi ne vidi potrebe. »Mi smo se osamosvojili s formo rock koncerta, Hrvati z estrado, Srbi pa s turbofolkom. Zdaj smo v svojem 'razvoju' prišli do tega, da je narodno-zabavna glasba razumljena tudi kot narodotvorna. Torej smo tam, kjer so Srbi začeli. Vse drugo je posledica tega, saj je to tudi miselnost poslancev in večine ljudi,« je opisal vzvratne procese slovenskega kulturnega razvoja.

Prav s težavo apatičnosti svojih vrstnikov se je pred kratkim srečala Iskra, ki je na referendumu želela poskrbeti za spremembe v študentski organizaciji. Praktično vsi, ki so se ga udeležili, so jih podprli, a kaj, ko je glasovalo le 6000 študentov, 4000 premalo za dosego kvoruma. Ker v ozaveščanju in oblikovanju kritične misli med študenti vidijo skupno točko z Radiem Študent in Tribuno, so se v skupni agoniji začeli povezovati. »Gotovo je možna rešitev v grajenju skupne alternative trenutni politiki,« meni Mojca Žerak, predsednica Iskre. Največji problem vidi v tem, da je študentska organizacija vedno bolj tržno naravnana in da posledično tudi na omenjena medija gleda predvsem kot na strošek, na svoje zavode pa kot na podjetja. »To sta alternativna medija, katerih namen ni prodaja oglasov in delanje dobička, ampak ustvarjanje kritično mislečih in samostojnih študentov ter dajanje glasu družbenim skupinam in idejam, ki niso prevladujoče in zato tudi velikokrat niso slišane,« je sklenila.