Prav v Zlatorogu je Boris Denič 27. oktobra 2010 debitiral v selektorski vlogi z zmago proti Portugalski s 34:31 v kvalifikacijah za EP 2012 v Srbiji. Iz njegove takratne šestnajsterice jih je bila včeraj na igrišču polovica (Gajić, Natek, Skube, L. Žvižej, Zorman, Cehte, Marguč, Skube), ki se verjetno še dobro spominja takratnega prizora proti Portugalcem: na tribunah je bilo le dobrih tisoč gledalcev, prireditelji pa so – da bi bila dvorana zaradi majhnega števila gledalcev videti manj grozna – za obema goloma namestili nekaj metrov visoki sivi pregradi. Tokrat se je v Celju zbralo trikrat več gledalcev, tudi zaradi akcije RZS s provokativnim sloganom »S kavča v Zlatorog«, glavno nagrado – kavč – pa bo srečni izžrebanec dobil na sredini ligaški tekmi Celje – Maribor.

Do včeraj je bila to edina reprezentančna tekma v Celju v zadnjih štirih letih in pol, a v nasprotju s Portugalsko, ko so Deniča sprejeli z aplavzom, so mu gledalci tokrat med predstavitvijo namenili precej žvižgov. Kmalu so jih bili deležni tudi njegovi igralci, ki so prvi zadetek dosegli šele v osmi minuti, do takrat pa so Švedi vodili že s 4:0. Po prvem zadetku Uroša Zormana (pred tekmo ni dobil žvižgov, čeprav je na sodišču pravnomočno dobil tožbo za 130.000 evrov proti domačemu klubu, a je pristal na izplačilo 100.000 evrov v nekaj obrokih) s cepelinom so Slovenci v dobrih dveh minutah vzpostavili ravnotežje (4:4), a nadaljevanje je bilo spet v znamenju Skandinavcev. V 24. minuti so si priigrali že pet zadetkov prednosti (13:8), Slovenci pa so delovali, kot da bi namesto rokometa lenarili na kavčih. Igra je bila raztrgana, brezidejna, z veliko tehničnimi napakami in zgrešenimi streli – skratka, mučenje žoge in gledalcev.

Ko so Skandinavci na začetku drugega polčasa povedli z 20:15, je kazalo na potop slovenske barke. A Deničevi izbranci so spretno izkoristili tri zaporedne izključitve na strani gostov in v šestih minutah dosegli šest zadetkov. Med tretjo švedsko izključitvijo so najprej izenačili (23:23), v 47. minuti pa si priigrali šele prvo vodstvo (24:23). Sledila je dramatična končnica, v kateri so imeli Švedi zadnje pol minute spet igralca manj, gostitelji pa so vratarja zamenjali s sedmim igralcem v polju. To se je obrestovalo, saj je Matej Gaber štiri sekunde pred koncem izsilil sedemmetrovko, ki jo je Dragan Gajić po izteku igralnega časa s svojim 13. zadetkom spremenil v izenačenje (28:28).

»Ves čas sem imel občutek, da se borimo sami s sabo, čeprav ni nobenega razloga za to. Nekatere zadeve v igri niso stekle, bili smo preveč v krču in živčni. Morebiti smo bili preveč pri stvari s srcem in premalo s pametjo ali preveč z možgani. Ne vem, zakaj smo si naložili pritisk na svoja ramena, saj več kot izgubiti pač nismo mogli. Na koncu smo zasluženo izvlekli točko, če pa bi tekma trajala še tri, štiri minute, bi lahko tudi zmagali«, je ocenil selektor Boris Denič, ki je v primerjavi s sredino tekmo v Växjöju izvedel dve kadrovski menjavi: namesto Primoža Prošta je po virozi branil Gorazd Škof, Marko Bezjak pa je dobil priložnost namesto Boruta Mačkovška. »Če imajo igralci psihološko bariero? Če bi bil veliko mlajši, bi verjetno šel študirat psihologijo, a očitno je, da nekaj ni v redu,« je pojasnil Denič in dodal: »Švedi igrajo specifično obrambo, zaradi katere smo se morali vrniti k naši stari igri z manjšimi in hitrejšimi igralci. Ti seveda kvačkajo v igri, a jim je uspelo skvačkati točko.«

Dragan Gajić je bil že leta 2010 prvi strelec proti Portugalcem z devetimi zadetki, včeraj pa spet najboljši s trinajstimi. »Prva polčasa na Švedskem in v Celju se ne moreta primerjati. Tam smo zatajili in igrali katastrofalno, tu pa v krču. Zakaj? Ne vem, a verjetno je to posledica našega nezadovoljstva zaradi slabih predstav v zadnjem času. V Celju smo potrebovali trideset minut, da smo se sprostili in odigrali tako, kot znamo,« je dejal Dragan Gajić. Celjan, ki ga sredi junija skupaj s Primožem Proštom in še 16 soobtoženimi čaka sodni proces zaradi stavniške afere v Montpellieru, je poudaril pomembnost točke: »Marsikdo podcenjuje Švede, češ da jim marsikaj manjka v igri. A imajo sistem, ki Sloveniji že 20, 25 let ne ustreza: žoga hitro kroži, imajo nevarne strelce s tal... Točka morebiti z rezultatskega vidika ni tako pomembna, je pa velika za našo samozavest, glave in vzdušje v reprezentanci.«

Skupina 3, 4. krog: Slovaška – Latvija 22:23 (16:10), vrstni red: Švedska 7, Slovenija 5, Latvija 4, Slovaška 0.