Matejo Mikec, ki je do lani, ko je Interseroh Slovenija ustvaril osem milijonov evrov prometa, vodila slovensko podjetje, ki je sicer v lasti nemškega družinskega koncerna Interseroh in multinacionalke Alba Group, je januarja letos nasledila Darja Figelj, ki filozofijo in delovanje podjetja usmerja predvsem k neposrednim kupcem. To je hkrati smer, v katero gre gazela osrednje Slovenije 2013. Poslovna kondicija podjetja Interseroh je bila namreč ob menjavi vodstva v začetku leta precej drugačna kot v času, ko je družba dosegala gazeljo rast.

Če so na primer med letoma 2009 in 2010 prihodki zrasli za 100 odstotkov, je bila rast v naslednjih dveh letih okoli 30 odstotkov na leto, po letu 2012 pa se je trend obrnil in prihodki so začeli upadati. Delno je to tudi posledica dejstva, da je Interseroh prevzemal več embalažnine, kot jim jo je bilo treba po deležu, ki ga zaračunava ministrstvo, vendar do finančne izravnave ni prišlo in tako je nastajala neposredna finančna škoda. Četudi je upravno sodišče že januarja 2013 razsodilo, da na ministrstvu za okolje in prostor niso pravilno določali, koliko odpadne embalaže morajo družbe pobrati, in da morajo nepravilnosti odpraviti, kar torej pomeni, da je trenutna uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo nezakonita, premikov v pravo smer po dobrih dveh letih še vedno ni. Ministrstvo za okolje in prostor sicer trenutno novo zakonodajo še pripravlja.

Leto 2015 je za Interseroh zelo pomembno, saj je potrebna preobrazba podjetja, prehod na vitkejšo organizacijo in bolj v trg usmerjeno delovanje. Načrtovanih je za okoli štiri milijone evrov prihodkov, ki jih nameravajo dosegati s še bolj transparentnim poslovanjem in omogočeno sledljivostjo tokokrogu odpadnih surovin – ni pomembno le, da so odpadni materiali zbrani, temveč tudi, kam so oddani in kako so predelani. »Slovenski trg je majhen, na njem je trenutno veliko rivalstva. Razvoju, ki se je odvijal zadnja leta, pa zakonodaja ni sledila, saj je stara že deset let. Nedorečenost deležnikom omogoča različne interpretacije. V Nemčiji, na primer, so zakonodajo novelirali že sedmič, saj se razmere na področju ravnanja z odpadnimi frakcijami izjemno hitro spreminjajo. In to je razumljivo, saj se zbere vedno več embalaže, hkrati pa se tudi proizvajalce osvešča o trajnostnih pristopih,« pravi Figljeva, ki opozarja, da zavlačevanje s sprejetjem nove zakonodaje ni dobro. »Najslabše namreč je, če ne sprejmeš nobene odločitve.«

Zato so na Interserohu Slovenija odločeni, da poslovno pot postavijo na nove temelje in jo zgradijo na prenašanju znanja in dobrih praks v slovenski prostor. »Transparentnost poslovanja, izpolnjevanje zavez in odzivnost so naši principi delovanja. Ob tem pa tudi zavedanje vseh akterjev na trgu. Ne glede na trenutne razmere v Sloveniji verjamemo v naš lokalni trg. Pripravljeni smo sodelovati pri oblikovanju takšnega sistema, ki bo dejansko omogočal uresničevaje principov krožnega gospodarstva, spodbujal ponovno uporabo surovin in njihovo reciklažo ter znal to tudi ustrezno nagraditi,« poudarja Darja Figelj.

»Žal podatkov v Sloveniji nimamo urejenih, kar pa je osnova za preglednost poslovanja. Prav je, da se s tem soočimo in skupaj poiščemo rešitve. Sistemi in prakse v Evropi so različni, a kjer so res naredili korak v pravo smer, imajo statistično na prebivalca zbranih več odpadkov, ob zaključni fazi predelave teh odpadkov pa je teh manj, saj jih zato, ker so zbrani na ustrezen način in bolje ločljivi, lahko učinkoviteje predelajo. Govorimo torej o čistosti odpadkov, o deležu primerno ločenih odpadkov. V Nemčiji je ta odstotek 20:80, torej je ločenih in koristnih frakcij v primerjavi z mešanimi odpadki štiri petine. K temu bi morali stremeti z ukrepi tudi v Sloveniji.«

Vlada v pripravi nove strategije razvoja daje več poudarka pri upoštevanju trajnostnega razvoja, principov krožnega gospodarstva in koncepta brez odpadkov. »To je spodbudno. Vendar pa so se področju zakonodaje do sedaj zadeve odvijale prepočasi. Pripravljeni smo sicer na odprt dialog z vsemi – ministrstvi, gospodarstveniki, lokalnimi skupnostmi in konkurenti. Letos uvajamo neodvisno revizijo, ki bo bdela nad izpolnjevanjem naših zavez. Verjamem, da lahko naredimo največ prav s tem, če začnemo s profesionalnim in transparentnim načinom poslovanja pri sebi,« pojasnjuje Darja Figelj.

Interseroh ima lastne razvojno-raziskovalne zmogljivosti. Razvoju in inoviranju bodo tudi v prihodnje namenili veliko pozornosti. Med njihovimi globalnimi inovacijami je na primer tehnologija zeleni premog (green coal), pri kateri iz odpadkov izdelujejo visoko učinkovito in okolju prijazno gorivo ali pa procyclen. Ta termoplastični odpadek predela v material za nadaljnjo produkcijo, glavna prednost procyclena pa je tudi, da je cena stabilna, brez neposrednega vpliva cene nafte in da je 100-odstotno recikliran.

»Iščemo priložnosti in nočemo izgubljati energije s tarnanjem zaradi ovir. Smo edina shema, ki ni vertikalno povezana. Pomeni, da se kot del velikega mednarodnega koncerna povezujemo z domačimi in tujimi izvajalci za zbiranje, odvoz, pripravo in predelavo odpadnih produktov, zato da bi za naročnike poiskali optimalne rešitve. V tem vidimo priložnost, saj smo pri cenah nekakšen regulator trga,« je prepričana Figljeva.