Z leti pomen obvoznice zbledel
A ne gre le za zaplete pri pridobivanju zemljišč, obvoznica je v teh 50 letih, predvsem pa v zadnjem desetletju, dobila tudi povsem drugačen pomen, ugotavljajo krajani. Včasih je bilo tovornega prometa skozi ozko mestno jedro občutno več, saj so se tovornjakarji z vožnjo skozi Šmartno izogibali plačevanju cestnine za avtocesto na cestninski postaji Bič. To se je spremenilo z uvedbo vinjet, zaradi propada Industrije usnja Vrhnika, litijske Svee in nekaterih drugih podjetij pa je tovornega prometa skozi Šmartno še precej manj, povedo zgovorni krajani. Ob tem poudarjajo, da obvoznica ne rešuje vprašanja dostopa tovornih vozil do Kovine oziroma zdajšnjega Herza, prav tako bodo po stari cesti vozili šolski avtobusi, saj na spodnji strani osnovne šole pri novi obvoznici avtobusna postaja ni predvidena. Ravnatelj Osnovne šole Šmartno pri Litiji Albert Pavli je povedal, da so z obstoječim prometnim režimom pred šolo zadovoljni in da se o postajališču pri obvoznici niso nikoli pogovarjali. Za mnenje o novem prometnem režimu skozi mesto smo vprašali tudi novega župana Rajka Meserka, vendar mu v tednu dni ni uspelo odgovoriti na naša vprašanja, povezana z dolgotrajno in težavno naložbo.
Pomisleki krajanov ves čas enaki
Nove obvozne ceste se bodo najbrž (nehote) izogibali tudi prebivalci v okolici šole, saj so ocenili, da jim bo pot do priključka na obvoznico vzela več časa, kot če se proti Litiji odpeljejo skozi stari del mesta. »Če se mi zjutraj mudi na vlak, je stara cesta zagotovo krajša in hitrejša izbira,« je povedal sogovornik, ki živi nekje na polovici poti med starim mestnim jedrom in prihodnjim južnim priključkom na obvoznico. Pri tem je podvomil tudi o smiselnosti priključka Vintarjevec–Bogenšperk, ki bo potekal med stanovanjskimi hišami, saj bi bilo po njegovem mnenju predvsem za tiste, ki prihajajo z dolenjskega konca, obvoznico bolj smiselno priključiti na obstoječo cesto v Črnem Potoku.
Takšno mnenje imajo tudi številni drugi krajani, ki so na to večkrat opozarjali ob javnih razgrnitvah projekta pred leti, a so jim v direkciji za ceste vedno znova – kot zdaj tudi nam – odgovarjali, da je bila ta rešitev izmed petih mogočih najugodnejša. Prav ta zadnji del ceste je jabolko spora, zaradi katerega gradnja že nekaj mesecev stoji, čeprav lastniki načrtovanemu poteku obvoznice nasprotujejo že od projektiranja, za dostojno življenje ob prihodnji glavni cesti pa se pravdajo že več kot pet let. Eden od lastnikov, s katerim nam ni uspelo uradno govoriti in ki naj bi bil medtem že razlaščen, je denimo želel namesto zemljišča nadomestno garažo. To je po pojasnilih direkcije nemogoče, saj lahko zemljišča ali stavbe le odkupijo ali zamenjajo za enakovredna, ne morejo pa graditi novih objektov, če z gradnjo ne posegajo vanje. V obstoječo garažo razlaščenega lastnika ne bodo posegali, so dodali.
V direkciji so še pojasnili, da so za pridobivanje potrebnih nepremičnin za gradnjo šmarske obvoznice skupaj z občino porabili okoli 2,7 milijona evrov oziroma toliko, kot bo stala gradnja ceste. Znesek poleg odškodnin zajema še cenitve in parcelacije zemljišč. Višina odškodnine za na novo razlaščena zemljišča bo določena po izvedenem postopku določitve odškodnine na pristojnem sodišču, so še pojasnili.