»Spoštovani gospod predsednik! Upam, da okrevate v redu in da vas ne nadlegujem preveč z mojim pisanjem. Najprej se zahvaljujem za dosedaj izkazano zaupanje in verjamem, da ga bom tudi sam (...) v skladu z vašo podporo tudi v bodoče v polni meri uresničil.« Tako se glasi elektronsko sporočilo, ki ga je Matjaž Kovačič v dopoldanskih urah 2. maja 2005 poslal na elektronski naslov takratnega predsednika vlade Janeza Janše. Le tri dni pozneje ga je nadzorni svet Nove KBM, v katerega je Janševa vlada pred tem postavila svoje ljudi, imenoval za novega predsednika uprave. Iz sporočila je jasno, da je zeleno luč za Kovačičevo imenovanje prižgal prav Janša.
Gre za prvo iz množice sporočil, ki jih je Kovačič med letoma 2005 in 2008 poslal na elektronski naslov nekdanjega premierja. V uredništvu Dnevnika smo pridobili korespondenco med Kovačičem, Janšo in tedanjim tajnikom v kabinetu predsednika vlade Borutom Petkom. Ta razkriva vso razsežnost vpetosti vrhov takratne vlade in SDS v operativno vodenje bank in podjetij v lasti države. Iz nje je razvidno, da je Kovačič Petka in Janšo redno obveščal o domala vseh pomembnejših poslih banke – tudi o nakupih zemljišč na Hrvaškem, zaradi katerih je specializirano državno tožilstvo pred dnevi zahtevalo sodno preiskavo zoper Kovačiča in štiri osumljence. V teh poslih je iz NKBM izpuhtelo 28 milijonov evrov, pri čemer naj bi okoli pet milijonov evrov končalo na računu ene od švicarskih bank.
»Od 'naših' dobivam le zahteve in batine«
Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič je tako tajnika premierja Boruta Petka in premierja Janšo mimo nadzornega sveta prosil za soglasja in usmeritve, jima pošiljal zaupne dokumente, se dogovarjal o podrobnostih privatizacije banke in sklicih skupščin delničarjev, pomagal urejati službe za kadre SDS in v enem primeru sodeloval tudi pri urejanju pogojev posojila podjetju Klima Petek. V zameno je Kovačič Petka in Janšo večkrat prosil za pomoč pri obrambi svojega položaja. Že konec leta 2005 je namreč padel v nemilost Andreja Bajuka, takratnega ministra za finance in predsednika NSi, ki so ga skrbeli položaj banke in informacije o domnevnih Kovačičevih spornih poslih. »Od 'naših' dobivam le zahteve za sponzorstva in veliko količino batin,« je Petku že oktobra 2005 potožil Kovačič.
O tem, da je bil za imenovanje uprave NKBM ključen prav Janša, Kovačič očitno ni dvomil. Nanj ga je namreč usmeril kar Bogomir Špiletič, takratni predsednik nadzornega sveta NKBM in državni sekretar na ministrstvu za finance. »Gospod Špiletič se strinja z mojim predlogom (o imenovanju Manje Skernišak za članico uprave banke, op. p.), kot je bilo že enkrat dogovorjeno pri vas v kabinetu, a me je napotil še enkrat na vas, da si zagotovim ključno potrditev tudi od vas. V kolikor se boste strinjali, ne vidi zadržkov, da ne bi imenovanja izpeljali v skladu s predlogom na četrtkovi seji,« je Kovačič sporočil 2. maja 2005. Že dva dni pozneje je Borutu Petku že poslal povzetek rezultatov poslovanja NKBM.
Vroča linija med NKBM in Janševim kabinetom
Kmalu je moral Kovačič začeti vračati usluge. Še isti mesec ga je Petek zaprosil, naj se sestane z osebama, ki ju v korespondenci imenuje »Bogdan« in »Miro«, pri obeh naj bi šlo za vidna člana SDS. V zameno je Kovačič Petka prosil za termin pri takratnem ministru za šolstvo Milanu Zveru, nekoč številki dve v SDS.
Matjaž Kovačič je Borutu Petku v naslednjih treh letih poslal dokumente iz nezavezujoče ponudbe za zagrebško Partner banko, ki jo je leta 2007 želela kupiti NKBM, ponudbe za odkupe zemljišč na Hrvaškem, podrobno dokumentacijo o možnem partnerstvu s hrvaško Agram zavarovalnico, predloge za nagrajevanje uprave NKBM z opcijskimi delnicami, anonimna pisma, kadrovske predloge in v enem primeru celo novinarska vprašanja, ki jih je na Kovačiča naslovil Dnevnik. Janši je Kovačič poročal o »nemogočih razmerah« v nadzornem svetu NKBM, ga prosil za pomoč pri lobiranju na ministrstvu za finance, ga obveščal o svojih idejah o povezovanju NKBM, Zavarovalnice Maribor in Save Re v združeni štajerski bančno-zavarovalni steber in se z njim dogovarjal tudi o kadrovskih odločitvah. »Posredovana mi je bila vaša želja, da spremenimo sestavo nadzornega sveta Družbe za upravljanje (DZU) Infond s popolnoma novimi imeni, od katerih nobeno ni uslužbenec banke,« je Kovačič pisal Janši v začetku marca 2006 in ga »prosil za kratek razgovor, kjer bi pojasnil zadeve«. Nadzorni svet DZU Infond je takrat obvladovala Kovačičeva ekipa.
Kovačič Janši: Bom sproti obveščal, kako stvar teče
Sporočila razkrivajo tudi način komunikacije med premierjem Janšo in vrhovi gospodarske elite v času njegove prve vlade. Medtem ko sta si Kovačič in Petek redno izmenjavala sporočila, je Janša Kovačiču pisno odgovoril le enkrat. »Kar skličite skupščino,« je 27. oktobra 2005 odpisal Kovačiču, ko ga je ta obvestil, da mu je Bajuk v telefonskem pogovoru naročil čimprejšnji sklic skupščine delničarjev banke, na kateri je država zamenjala Bogomirja Špiletiča. V vseh drugih primerih se je Janša omejil ali na komuniciranje prek posrednika, torej Petka, ali na osebne stike s Kovačičem. »Danes zvečer imam sestanek na temo akvizicije na Hrvaškem, o kateri sva govorila na letalu. Bom sproti obveščal, kako stvar teče. Ostalo urejam z Borutom,« je Kovačič Janši pisal 14. marca 2007.
Rad mu je tudi popihal na dušo. »Bravo za rezultate, ki jih dosegate zadnje tri mesece. Očitno delate dobro in prave stvari. Volilci očitno razumejo vladne poteze. Želim vam veliko uspeha še naprej, ki se naj zrcali v novem mandatu,« je Kovačič 21. februarja 2008 sporočil Janši. Pet dni pred tem je prvak SDS na mariborskem srečanju stranke udeležencem dejal, da »je v zadnjem času mogoče opaziti spopad med demokracijo in tranzicijskim kapitalom«. »Kdor ni proti nam, je z nami,« je še takrat dejal Janša.
